Franc Oblak iz Golega Vrha s cajnami in z velikimi koši za prenašanje sena ... / Foto: Tina Dokl

Cajne je Franc pletel že kot otrok

Franc Oblak iz Golega Vrha plete cajne, večinoma iz leskovih viter. Za končni izdelek potrebuje desko, locen, rebra in vitre, kot obvezno delovno orodje žepni nožič, zraven pa še veliko dobre volje in potrpežljivosti. Franc eno najstarejših vej domače obrti rad prikaže tudi šolarjem.

Več razlag v različnih virih je, kaj je cajna. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom, po Kostelskem slovarju je to okrogla košara iz viter in z ročajem ... V Golem Vrhu v Občini Gorenja vas - Poljane pa smo spoznali cajne, kot jih izdeluje enainosemdesetletni Franc Oblak. Prav takšne so ga že kot otroka naučili izdelovati strici, verjetno tudi stari oče, se spominja. Franc je odraščal na Dolgih Njivah v bližini Lučin in se prav tako spominja, da so cajne prišle prav, ko se je sadil ali pobiral krompir. Z leti so jih nadomestile plastične posode, a je povpraševanja po cajnah, narejenih iz naravnih materialov, ki tako lepo dišijo po domačem, čedalje več. Vprašanje je le, koliko je še izdelovalcev, tudi Franc Oblak je iz svoje bližnje okolice naštel komajda še kakšnega. Sam je cajne obudil v življenje v zadnjih dvajsetih letih, prej časa za to ni bilo tudi zaradi službe.

Tudi »baba« je delovni pripomoček

Francove cajne imajo trdno ravno dno, pokazal je že nekaj obdelanih desk iz breze. Deska, ki služi za dno, mora imeti ravno pravšnjo debelino, najbolje 16 milimetrov, poduči Franc. V sredino deske Franc vstavi locen oziroma ročaj in ga zagozdi na drugi strani. V desko pod kotom zavrta (ali pa mu pri tem pomaga sin) neparno število lukenj, v katere vstavlja rebra. Z rebri poimenuje že narezane, pooblane in zašiljene deščice, ki predstavljajo stranice cajne in okrog katerih potem plete lesene trakove oziroma vitre. Večinoma uporablja leskove vitre, ki so kar trpežne in upogljive, včasih ima tudi kostanjeve vitre, na splošno pa tisto, kar narava darežljivo ponuja v okolju, v katerem živi. »Od maja do avgusta lesenih palic za vitre ne nabiram, ker je grmovje in drevje v fazi rasti. Treba je tudi vedeti, da se mlade palice ne režejo tako dobro kot starejše, da palice ne smejo biti ne vlažne in ne presuhe ... Izbrati moram čim bolj ravne palice, ki se lepo vitrajo, in treba je paziti na to, da imajo čim manj grč,« je povzel Franc, ki pa za izdelavo cajn ne potrebuje velikih strojev. Med orodjem se znajde žepni nožič, v delavnici ima tudi rezilni stol, po domače »babo« ...

V srednje veliko cajno vloži približno deset ur

Franc Oblak je ne samo opisal, ampak tudi rade volje prikazal, kako cajno naredi. Desko, locen, rebra in vitre je imel sicer že pripravljene, sledilo je opletanje reber z vitrami, ki pa jih je pred tem praviloma navlažil. Ogrodje cajne si je postavil na kolena in začel plesti, za začetek z desne proti levi, potem v obratni smeri. Kot je povedal, je treba vitre ravno prav zategovati – in pravi občutek za to pride z izkušnjami. Paziti mora, da oplete prav vsako rebro, da so vitre dovolj goste. Nazadnje je porezal ostanke reber po zgornjem robu, jih ojačal z žico ... in izdelek je bila cajna lepe zaobljene oblike. Ostružke pa Franc zakuri v krušni peči.

V srednje veliko cajno vloži približno deset ur dela, veliko dobre volje in potrpežljivosti. Da ne bo šla v pozabo, to eno najstarejših vej domače obrti rad pokaže šolarjem. Njegove cajne služijo več namenom; lahko so takšne za pred kamin in v katere se naložijo drva, pa manjše cajne, v katere naberemo gobe in druge gozdne sadeže, ali pa malce bolj »okrancljane« za darilo, shranjevanje jabolk ... Podoben je njegov postopek izdelave velikih košev za prenašanje sena, listja, trave.

Franc pa ni povabil samo v delavnico, kjer bo še posebno v hladnejših mesecih leta spletel veliko novih cajn, ampak tudi v hišo, sezidano pred skoraj devetdesetimi leti, kjer se po domače reče Pr' Lomar. V hiši je še ena »hiša«, ki ji danes modernejše rečemo dnevna soba, se pošali Franc. Tudi ta je polna dragocene dediščine, tako kot njegove cajne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / / 11:23

Brezplačna svetovalnica za starejše

Marca bo v Radovljici začela delovati svetovalnica za starejše, poimenovali so jo Nitka. Brezplačna svetovalnica bo v prostorih Ljudske univerze Radovljica delovala enkrat tedensko, in sicer vsako sre...

Objavljeno na isti dan


Naklo / ponedeljek, 25. januar 2016 / 14:00

Nov »zeleni« učni pripomoček

V avli Biotehniškega centra Naklo so v sredo odprli notranjo zeleno steno, ki je rezultat projekta Vertical Plant Life, katerega namen je osveščati o pomenu ozelenjevanja urbanih okolij.

Kamnik / ponedeljek, 25. januar 2016 / 13:58

Ustanovili bodo »knjižnico reči«

Čeprav komercializacija družbe zastruplja naše odnose, obstajajo tudi drugačne oblike ekonomije, ki obljubljajo drugačen svet, sta prepričana Kamničana Rok Kralj in Veronika Čop, ki sta na tem področj...

Šport / ponedeljek, 25. januar 2016 / 13:55

Kralj bo vsaj še osem sezon

Prejšnji konec tedna je Hrušičan Anže Kopitar podaljšal pogodbo s hokejskim moštvom Los Angeles Kings, to pa pomeni, da bo član ekipe še vsaj do konca sezone 2023/24.

Gospodarstvo / ponedeljek, 25. januar 2016 / 13:52

Adrio dokapitalizirali in prodali

Adrio Airways bosta do 20. aprila s 4,1 milijona evrov dokapitalizirala država in nemški sklad 4K Invest, ki sta mu SDH in DUTB za 100 tisoč evrov prodala tudi skoraj 92-odstotni državni delež družbe....

GG Plus / ponedeljek, 25. januar 2016 / 13:50

Iz brezna depresije v podjetništvo

Barbka Špruk, štiriintridesetletna Komendčanka, je bila pred leti v hudi depresiji, zaradi katere je bila večkrat hospitalizirana, poskušala si je celo vzeti življenje, danes pa vodi lastno podjetje i...