Franc Oblak iz Golega Vrha s cajnami in z velikimi koši za prenašanje sena ... / Foto: Tina Dokl

Cajne je Franc pletel že kot otrok

Franc Oblak iz Golega Vrha plete cajne, večinoma iz leskovih viter. Za končni izdelek potrebuje desko, locen, rebra in vitre, kot obvezno delovno orodje žepni nožič, zraven pa še veliko dobre volje in potrpežljivosti. Franc eno najstarejših vej domače obrti rad prikaže tudi šolarjem.

Več razlag v različnih virih je, kaj je cajna. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom, po Kostelskem slovarju je to okrogla košara iz viter in z ročajem ... V Golem Vrhu v Občini Gorenja vas - Poljane pa smo spoznali cajne, kot jih izdeluje enainosemdesetletni Franc Oblak. Prav takšne so ga že kot otroka naučili izdelovati strici, verjetno tudi stari oče, se spominja. Franc je odraščal na Dolgih Njivah v bližini Lučin in se prav tako spominja, da so cajne prišle prav, ko se je sadil ali pobiral krompir. Z leti so jih nadomestile plastične posode, a je povpraševanja po cajnah, narejenih iz naravnih materialov, ki tako lepo dišijo po domačem, čedalje več. Vprašanje je le, koliko je še izdelovalcev, tudi Franc Oblak je iz svoje bližnje okolice naštel komajda še kakšnega. Sam je cajne obudil v življenje v zadnjih dvajsetih letih, prej časa za to ni bilo tudi zaradi službe.

Tudi »baba« je delovni pripomoček

Francove cajne imajo trdno ravno dno, pokazal je že nekaj obdelanih desk iz breze. Deska, ki služi za dno, mora imeti ravno pravšnjo debelino, najbolje 16 milimetrov, poduči Franc. V sredino deske Franc vstavi locen oziroma ročaj in ga zagozdi na drugi strani. V desko pod kotom zavrta (ali pa mu pri tem pomaga sin) neparno število lukenj, v katere vstavlja rebra. Z rebri poimenuje že narezane, pooblane in zašiljene deščice, ki predstavljajo stranice cajne in okrog katerih potem plete lesene trakove oziroma vitre. Večinoma uporablja leskove vitre, ki so kar trpežne in upogljive, včasih ima tudi kostanjeve vitre, na splošno pa tisto, kar narava darežljivo ponuja v okolju, v katerem živi. »Od maja do avgusta lesenih palic za vitre ne nabiram, ker je grmovje in drevje v fazi rasti. Treba je tudi vedeti, da se mlade palice ne režejo tako dobro kot starejše, da palice ne smejo biti ne vlažne in ne presuhe ... Izbrati moram čim bolj ravne palice, ki se lepo vitrajo, in treba je paziti na to, da imajo čim manj grč,« je povzel Franc, ki pa za izdelavo cajn ne potrebuje velikih strojev. Med orodjem se znajde žepni nožič, v delavnici ima tudi rezilni stol, po domače »babo« ...

V srednje veliko cajno vloži približno deset ur

Franc Oblak je ne samo opisal, ampak tudi rade volje prikazal, kako cajno naredi. Desko, locen, rebra in vitre je imel sicer že pripravljene, sledilo je opletanje reber z vitrami, ki pa jih je pred tem praviloma navlažil. Ogrodje cajne si je postavil na kolena in začel plesti, za začetek z desne proti levi, potem v obratni smeri. Kot je povedal, je treba vitre ravno prav zategovati – in pravi občutek za to pride z izkušnjami. Paziti mora, da oplete prav vsako rebro, da so vitre dovolj goste. Nazadnje je porezal ostanke reber po zgornjem robu, jih ojačal z žico ... in izdelek je bila cajna lepe zaobljene oblike. Ostružke pa Franc zakuri v krušni peči.

V srednje veliko cajno vloži približno deset ur dela, veliko dobre volje in potrpežljivosti. Da ne bo šla v pozabo, to eno najstarejših vej domače obrti rad pokaže šolarjem. Njegove cajne služijo več namenom; lahko so takšne za pred kamin in v katere se naložijo drva, pa manjše cajne, v katere naberemo gobe in druge gozdne sadeže, ali pa malce bolj »okrancljane« za darilo, shranjevanje jabolk ... Podoben je njegov postopek izdelave velikih košev za prenašanje sena, listja, trave.

Franc pa ni povabil samo v delavnico, kjer bo še posebno v hladnejših mesecih leta spletel veliko novih cajn, ampak tudi v hišo, sezidano pred skoraj devetdesetimi leti, kjer se po domače reče Pr' Lomar. V hiši je še ena »hiša«, ki ji danes modernejše rečemo dnevna soba, se pošali Franc. Tudi ta je polna dragocene dediščine, tako kot njegove cajne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 28. avgust 2020 / 15:29

Nogometaši Triglava jutri prvič igrajo doma

Kranj – V drugem krogu Prve lige Telekom Slovenije bo ekipa Domžal v nedeljo gostila Maribor. Tekma se bo začela ob 20. 15.

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 23:40

Opremili gasilska društva

Za nakup kompletov opreme za prve posredovalce v sedmih gasilskih društvih je Mestna občina Kranj namenila 23 tisoč evrov.

Rekreacija / / 23:39

Najtežji, a tudi najlepši

V nedeljo se je v deževnem vremenu odvil deseti Maraton Alpe Scott. Eno izmed najlepših in najtežjih gorskih kolesarskih preizkušenj pri nas sta dobila Gorenjca Uroš Komac in Tina Brelih.

Razvedrilo / / 23:38

Zasluži si le najboljše

V nedeljo je vstop med abrahamovce v družbi svoje družine, prijateljev in sodelavcev praznoval Brane Tičar - Gašper iz Nove vasi pri Preddvoru.

Razvedrilo / / 23:13

Fički na divjem zahodu

Idilični ranč na Lužah so v sproščenem kantrijevskem vzdušju preplavili legendarni fički, dobre volje pa ni manjkalo tudi v prenovljeni Kavarni Dvor ter v Medenem vrtu, ki je praznoval že pet sladkih...

Nasveti / / 23:08

O srečnem zakonu, III.

6. Poizkušajta se pogovoriti, kako vplivata drug na drugega. Vsak od naju daje varne ali nevarne signale in namige drugim možganom, ki stalno in neodvisno od naše volje preverjajo, ali je neko deja...