Ni vsaka meta poprova (2)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Nadaljujemo s pokušino osvežilnih in okusnih met. Tokrat bomo spili po skodelico čaja njivske in dolgolistne mete. Slednji sta dobra izbira v vročih poletnih dneh.

Njivska za vsak dan

Njivska meta (Mentha arvensis) je pogosta prebivalka obrežij, vlažnih polj, jarkov in mokrih travnikov. To večletnico spoznamo po rožnato vijoličastih cvetovih v zalistnih kroglastih vretencih nad zgornjim parom listov. Listi so jajčaste do suličaste oblike, navzkrižno nameščeni, po robu plitvo napiljeni in dlakavi. Najboljši čas za nabiranje njivske mete je na začetku cvetenja, junija in julija. Najbolje storimo, če rastlino odrežemo kakšnih deset centimetrov nad tlemi. Liste in cvetove osmukamo in posušimo na toplem senčnem mestu. Tako kot poprova tudi njivska meta vsebuje mentol. Njivska meta je zelo aromatična rastlina, a njen čaj je v primerjavi s poprovo meto bistveno bolj blagega in neizrazitega okusa, prav tako pa tudi vonja. Zaradi slednjega je njivska meta primerna tudi za pripravo vsakdanjega domačega čaja, kar za poprovo meto ne drži. Čaj iz njivske mete pripravimo v obliki poparka: dve žlički zdrobljenih listov poparimo s skodelico vrele vode in po petih do osmih minutah precedimo. Če ga pustimo predolgo stati, postane trpkega okusa. Sveta Hildegarda v svojih kuharskih receptih ni pozabila niti na njivsko meto. Ljudem, ki imajo slabo prekrvljen želodec in ne morejo dobro prebavljati hrane, je svetovala, naj uživajo to zelišče, bodisi surovo bodisi kuhano z mesom ali ribami. Na ta način si bodo ogreli želodec in izboljšali prebavo. Nanjo ne smejo pozabiti niti tisti, ki jih daje gastritis in bolečine v zgornjem delu trebuha. Ljudsko zdravilstvo je njivsko meto uporabljalo podobno kot poprovo meto - za umirjanje želodca, podbujanje prebave, izločanje žolča, zbujanje teka, sproščanje krčev, lajšanje slabosti in prehlada. Njeno delovanje dandanes opisujejo kot antiseptično, antimikrobno, anestetično, citotoksično in še kaj bi se našlo. Kakopak priznavajo tudi njene spodbujevalne učinke na prebavo, »poživljajoče, protikrčne« in »protivetrovne« lastnosti. Obnese se tudi kot grgralo pri kašlju in prehladih. Priporoča se tudi pri kožnih obolenjih, vročicah, glavobolih, migrenah in pregretosti.

Dolgolistna za strastno ljubezen

Tako kot njivska je tudi dolgolistna meta (Mentha longifolia) precej razširjena po vlažnih travnikih, obrežjih, jarkih in ob poteh. Na srečo si ti dve vrsti mete nista pretirano podobni, zato ju zlahka ločimo. Dolgolistna meta se ponaša z bledo vijoličastimi cvetovi v podolgovatih klasastih socvetjih. Listi so brez peclja, suličasti, ostro napiljeni, spodaj sivo dlakavi. Ta vrsta mete vsebuje skromne količine mentola, zato nima tako močnega vonja, kot nekatere druge vrste. Čaj iz dolgolistne mete se kljub temu lahko pohvali z zelo prijetno aromo. V dolgolistno meto se odpravimo tedaj, ko začne cveteti, to je julija in avgusta. Tako kot njivsko tudi slednjo odrežemo približno deset centimetrov nad tlemi. Tudi sušenje je podobno- enostavno in hitro - prav tako priprava čaja, ki je povsem enaka kot pri prej omenjeni meti. Dolgolistne mete dandanes ne omenja nihče več, a v antičnih časih je veljala za eno najbolj cenjenih rastlin. V stari Grčiji je bila simbol od strasti prežete ljubezni. Iz nje so pripravljali najboljše ljubezenske napoje, pa tudi zdravilo, ki je pregnalo pivskega mačka. Omenja jo celo Sveto pismo. Kar se zdravilnosti tiče, naj bi močno spodbujala prebavo in lajšala trebušne krče in napenjanje. Omenjene moči pripisujejo karvonu, sestavini eteričnega olja, ki ga dolgolistna meta vsebuje. Slednjega najdemo denimo tudi v kumini. Blažila naj bi še težave z dihanjem, astmo, prehlad in kašelj, glavobol in migrene. Kdor si v vročih dneh želi strastne ljubezni, naj si za uverturo pripravi čaj iz dolgolistne in njivske mete z dodatkom melise. Slednje naj stori tudi v primeru, če sta mu strast in vročina premočno preželi telo. A preden ga srkne, naj ga dodobra ohladi.