Šele enotna politika bo vzor ljubezni do domovine

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / torek, 8. avgust 2017 / 07:18

Osrednji govornik ob Dnevu spomina pod Storžičem je bil dr. Martin Premk, ki si danes namesto postavitve »betonskih gmot«, kot so jo postavili sredi Ljubljane, raje želi enotno politiko, ki bi s svojim vzorom kazala ljudem, kaj je ljubezen do domovine, sodelovanje, kaj je sobivanje brez sovraštva ...

Lom pod Storžičem – Na 5. avgusta 1941 je bil na jasi pod Storžičem iz tržiške in kranjske čete ustanovljen Storžiški bataljon, prvi na Slovenskem. Le dan kasneje, 5. avgusta, je bila prelita kri borcev Storžiškega bataljona. Na tem mestu danes stoji spomenik, pred katerim je bila v nedeljo slovesnost v spomin padlim. V kamen so vklesana imena Petra Ahačiča, Marije Štefe, Jožeta Janežiča, Marije Bečan, Marije Solnar, Antona Gučka, Jožeta Gradišarja in Andreja Kmeta. Kot je dejal tržiški župan Borut Sajovic, je 5. avgust bil in ostane praznik občine Tržič, ker »nam je mar za padle pod Storžičem in za vse tiste, ki so želeli ohraniti slovensko besedo in so za to tvegali največ, svoja življenja.« Osrednji govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske. »Danes lahko slišimo raznorazne poglede na to, kakšna je bila nemška okupacija. Da pod Nemci sploh ni bilo slabo, da so bili čokolada in pomaranče in da so vlaki vozili točno. Ne povejo nam pa tega, da so bile čokolade in pomaranče samo za tiste, ki so takoj sprejeli okupacijo. In da so vlaki, ki so vozili po točnem voznem redu, Slovence vozili v Srbijo. Slovencem so namreč Nemci namenili uničenje ... Slišimo tudi danes, da ne bi bilo nič hudega, če bi danes nemško govorili. Ampak večina nas bi bila nekje v Šumadiji in bi govorili srbsko, v Sloveniji pa bi ostali samo tisti, ki bi se Nemcem uklonili. Ravno zaradi nemške okupacije in nasilja je bila Gorenjska prvo središče partizanskega upora v letu 1941 ...« je povedal Premk in dodal, da bi današnji različni pogledi na zgodovino morali temeljiti zgolj na dejstvih. »Imeli smo samo dve vojskujoči se strani: partizansko zavezniško vojsko (in ta boj je prinesel tudi Republiko Slovenijo, ki se je leta 1991 osamosvojila) ter oborožene sile italijanske/nemške vojske in vsi, ki so sodelovali z njimi, so bili pod njihovim neposrednim poveljstvom. Nobena betonska gmota, ki jo je postavila politika sredi Ljubljane, tega dejstva ne more spremeniti ... Od politike si ne želimo ne enačenja (zgodovine) ne nadaljnjih betonskih gmot, ampak bi raje videli enotno politiko, ki bi s svojim vzorom kazala ljudem, kaj so ljubezen do domovine, sodelovanje, sobivanje brez sovraštva, tako kot so to partizani leta 1941 s svojim vzorom kazali ljudem ...«

Dan spomina s pohodom so pripravili Občina Tržič, Združenje borcev za vrednote NOB Tržič, Krajevna skupnost in PGD Lom pod Storžičem, Občinsko združenje slovenskih častnikov Tržič, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič in Policijsko veteransko društvo. Sodelovala je garda Slovenske vojske. K spomeniku so položili vence, v programu so nastopili Pihalni orkester Tržič in pevski zbor Lomski fantje.