Spremembe zakona o dohodnini

Do 11. avgusta bodo v javni obravnavi spremembe zakona o dohodnini. Največ sprememb se obeta pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, doseženih z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri splošni olajšavi ter olajšavi za študentsko delo.

Kranj – Na ministrstvu za finance so pripravili predlog sprememb zakona o dohodnini, ki bo do 11. avgusta v javni obravnavi. Glavne spremembe zadevajo ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri katerem je v preteklosti po ugotovitvah ministrstva za finance in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prihajalo do zlorab, ki jih ni bilo več možno odpravljati z nadzorom. Kot je pokazala analiza, je sedanji sistem nesorazmerno ugoden za zavezance, ki opravljajo storitvene dejavnosti, ter manj ugoden za zavezance z majhnim obsegom poslovanja, spodbuja pa tudi pojav nezakonitih praks na trgu, prikrivanje prihodkov in verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik, še zlasti med povezanimi osebami.

Znižanje normiranih odhodkov

Ministrstvo za finance s spremembami zakona predlaga, da bi dohodke iz dejavnosti, ugotovljene z upoštevanjem normiranih odhodkov, vključili v sistem letnega obračuna dohodnine. Višino normiranih odhodkov naj bi znižali z 80 na 60 odstotkov. Po sedanji ureditvi mora zavezanec obvezno izstopiti iz sistema, če v dveh zaporednih preteklih letih ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem; po novem bo moral izstopiti, če bo v dveh zaporednih preteklih letih dosegel povprečne prihodke, ki presegajo znesek 150 tisoč evrov. Višino normiranih dohodkov naj bi omejili tudi z absolutno višino, pri zavezancih s prihodki do 50 tisoč evrov ne morejo biti višji od 30 tisoč evrov, pri tistih s prihodki do 100 tisoč evrov pa ne višji od 60 tisoč evrov.

Višja olajšava za študentsko delo

Na ministrstvu za finance predlagajo še nekatere druge spremembe zakona. Tako naj bi tudi krajšo napotitev na delo v tujino davčno obravnavali enako kot službeno pot, kar pomeni, da povračila stroškov prevoza, prehrane in prenočišča ne bi vštevali v davčno osnovo.

Spremenili naj bi tudi način določanja dodatne splošne olajšave. Dohodkovno mejo, od katere se prizna samo splošna olajšava, naj bi zvišali s sedanjih 12.570,89 evra na 13.316,81 evra. Od zgornje dohodkovne meje, do katere se prizna najvišja dodatna splošna olajšava, to je od 11.166,37 evra, do dohodkovne meje 13.316,81 evra naj bi dodatno splošno olajšavo določili linearno, v odvisnosti od dohodka, kar pomeni, da bi se za vsak dodatni evro dohodka olajšava znižala za nekaj manj kot 1,5 evra. Posebno osebno olajšavo za dijake in študente, ki opravljajo začasno ali občasno delo na podlagi napotnice študentskega servisa ali zavoda za zaposlovanje, naj bi zvišali s sedanjih 75 na 100 odstotkov splošne olajšave. Plačila dohodnine naj bi oprostili tudi brezplačno pravno pomoč.