Stoprvič na krvodajalsko akcijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 31. julij 2017 / 10:53

Škofjeločan Zuhdija Mušedinović, stokratni krvodajalec, je ob letošnjem občinskem prazniku prejel posebno županovo priznanje. Ta teden pa je kri daroval stoprvič.

Škofja Loka – Zuhdija Mušedinović je kri daroval stokrat, torej petdeset litrov krvi, kar pomeni od osem do devet krvnih obtokov, je ob podelitvi posebnega priznanja krvodajalcu dejal škofjeloški župan Miha Ješe. Da je darovanje krvi največ, kar lahko damo drugemu človeku, ob številnih priložnostih poudarjajo tudi v Rdečem križu, kjer je Zuhdija prav tako že dobival priznanja. Ne gre za to, da bi se z njimi kitil, temveč jih je vesel, ker to pomeni, da ljudje opažajo dobra dejanja, in še lepše bi bilo, če bi jih kdo posnemal, pravi stokratni krvodajalec, ki smo ga zmotili, tik preden je odšel na svoj stoprvi odvzem krvi. Ta teden namreč v Škofji Loki poteka večdnevna terenska krvodajalska akcija.

»Krvodajalec sem sicer od leta 1976, ko sem kri prvič dal v vojski. Odtlej jo redno darujem, zadnja leta od dva- do trikrat letno. Poleg tega sem redno dajal tudi krvno plazmo, nazadnje letos, ko sem dopolnil šestdeset let, kolikor je zgornja meja za plazmo. Največkrat dam kri ali plazmo kar na zavodu za transfuzijsko medicino, saj mi vselej ni uspelo, da bi se pridružil krvodajalski akciji,« pove sogovornik in doda, da bo naslednjih pet let še daroval kri. Zuhdija je zadnjih pet let upokojen, pred tem je bil voznik najprej v Alpetourju, potem pa pred propadom v Viatorju - Vektorju. »Na splošno sem človek, ki rad pomaga,« odgovarja stokratni krvodajalec. »To je pomoč, ki drugemu lahko veliko pomeni, krvodajalca pa nič ne stane, prav tako ni škode za njegovo zdravje. Tega zavedanja med ljudmi manjka. Za kri ni drugega nadomestka, v zdravstvu je življenjskega pomena za bolnike in ponesrečence in zato je krvodajalstvo tako pomembno. Vsakemu med nami se lahko zgodi, da bo kdaj potreboval kri, sam je doslej, hvala bogu, še nisem.«

Sogovornik ugotavlja, da je med ljudmi danes premalo solidarnosti. Krvodajalcev bi bilo lahko več, zlasti med mladimi, a se sogovorniku zdi, da v poplavi informacij in reklam premalo poudarjamo pomen krvodajalstva. Dostikrat se ljudje sklicujejo na pomanjkanje časa, češ da zato ne darujejo krvi, a to je po sobesednikovem mnenju plehek izgovor. Prav tako ima odgovor za tiste, ki menijo, da se darovana kri prodaja. »Kri dam za dober namen, in če se z njo res trguje, gre to na dušo tistih, ki to počnejo,« pravi krvodajalec. Pritrjuje pa prepričanju, da danes delodajalci manj naklonjeno gledajo na krvodajalce.