Zbližuje mlade iz različnih kultur

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 31. julij 2017 / 18:34

Mladi, rasizem in različnost, zgodovinski spomin in strpnost v demokratični Evropi. Tako dolg in zapleten naslov nosi evropski mladinski projekt Erasmus plus, katerega nosilka je Francija. V njem sodelujejo mladih iz štirih mest štirih evropskih držav, iz Slovenije Škofja Loka.

Sodelujoči partnerji so mesta: Neuviller-la-Roche iz Francije, Magherani iz Romunije, Penela s Portugalskega in in Škofja Loka iz Slovenije. Letos julija se je po deset mladih iz vsakega od omenjenih mest udeležilo izmenjave v francoskem mestecu Neuville-la-Roche. »Iz Škofje Loke so bili to dijaki tretjega letnika gimnazije, ki se učijo francoski jezik. Ko smo ravnatelju Jožetu Bogataju predlagali udeležbo mladih v tem projektu, je takoj prepoznal dodano vrednost in izbrana je bila skupina, ki je Škofjo Loko zastopala v izmenjavi,« je povedala Sabina Gabrijel z Občine Škofja Loka, ki je skupaj s sodelavcem Jernejem Tavčarjem vodila tedensko izmenjavo v Franciji. »Neuville-la-Roche je kraj v Alzaciji, kako uro oddaljen od Strasbourga, prav na sosednjem hribu pa je bilo v času nemške okupacije koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, edino v Franciji. To je prebivalce tako zaznamovalo, da to izkušnjo želijo deliti z mlajšimi generacijami in tako graditi boljši svet.« V to taborišče je bilo odpeljanih okrog 250 Slovencev, med njimi tudi Boris Pahor, ki je o svojem življenju v taboriščih napisal knjigo Nekropola. Ta je bila večkrat nagrajena, njen avtor pa je prejel tudi najvišje priznanje Francije, naslov viteza legije časti.

Cilj projekta je v mladih prebuditi senzibilnost do nestrpnosti in ob navezavi stikov med mladimi iz različnih kultur in okolij tudi spoštovanje različnosti. V pripravi na izmenjavo so se mladi iz Škofje Loke med letom veliko pogovarjali o osrednji temi srečanja. Poglobili so se v čas druge svetovne vojne, se srečali z nekdanjo interniranko, spoznali interniranca v francosko taborišče Struthof, se pogovarjali z dvema ukradenima otrokoma. Tako so bolje razumeli obdobje, ko so nastala koncentracijska taborišča, v katere so nemški nacisti zapirali ljudi po njihovi rasni teoriji manjvrednih ras.

»Obisk taborišča Struthof nam je dal avtentično izkušnjo, kaj so nacisti s tem želeli doseči,« nam v pogovoru povedo Katja Beguš, Ajda Košorok, Andraž Rozman in Zala Šink, dijaki tretjih in četrtih letnikov Gimnazije Škofja Loka. »To območje, ki je bilo pred drugo svetovno vojno lep letoviški kraj, je danes spominski park, v taborišču pa je muzej. Plinske celice, krematorij, v celicah se je gnetlo več kot dvajset zapornikov, imeli so tudi tesno samico, znotraj taborišča so bile postavljene vislice, na katerih so pogosto vsem na očeh usmrtili katerega od zapornikov. Bilo je pretežno moško taborišče, taboriščniki so kopali granit, pozneje so tu gradili tudi letala. Na taboriščnikih so izvajali tudi medicinske poskuse. Znana je tudi zgodba o judovskih okostjih, s katero so antropološko hoteli dokazati manjvrednost, ki so jo pripisali judovski rasi, v primerjavi z nemško raso, ki so jo nacisti dojemali kot večvredno. Zbirka naj bi bila nastanjena v Anatomskem inštitutu strasbourške univerze v priključeni Alzaciji, našli naj bi jo šele več desetletij po drugi svetovni vojni, kar se zdi nedoumljivo.« Na mlade je obisk taborišča, kjer so v muzejskem delu predstavljeni znani taboriščniki, med njimi tudi Boris Pahor, naredil velik vtis in razumeli so, da je pri ljudeh, živečih v okolici, pustil strah, da bi se tako huda izkušnja ponovila. »Cilj je graditi boljši svet, zato so tu mladi, ki bodo ta sporočila prenesli v prihodnost,« dodaja Sabina Gabrijel. Mladi so ob izmenjavi obiskali Strasbourg, sedež evropskega parlamenta, se s predstavnikom mladinskega sveta pogovarjali o strpnosti, predstavili pa tudi teme, s katerimi so se že doma ukvarjali pred izmenjavo.

Poleg spoznavanja zgodovine je cilj projekta tudi spoznavanje med seboj. »Če pobliže spoznaš drugega človeka, če ga gledaš v oči, ga ne ubiješ. Če spoznaš človeka iz druge kulture, si je ne boš oddaljil in naredil zlobne v svojih očeh. Mladi, ki smo se spoznali na izmenjavi, se ne razlikujemo veliko med seboj, le po govorici,« razmišlja ena od udeleženk, prepričana, da taka druženja razblinijo tudi predsodke, ki smo jih morda doslej gojili do ljudi iz drugih okolij. Da različnost bogati in odpira obzorja, da medsebojno spoznavanje krepi toleranco, spoštovanje, solidarnost, so se naučili mladi udeleženci projekta Erasmus plus. Škofjeloški udeleženci se v šoli sicer učijo francoščino (znajo jo »un peu«, malo, kot je skromno dejala ena od deklet), a v Franciji so se med seboj pretežno sporazumevali v angleščini. Vsi pa v tujih jezikih niso bili tako dobri, a so vseeno našli skupni jezik. Na delavnicah je vsaka od skupin sestavila družabno igro, kjer ne tekmuješ drug proti drugemu, pač pa drug z drugim, so nam povedali. Cilj igrice loških dijakov The Circle of Life (krog življenja) je spoznavanje Evrope in drugih kontinentov.

Udeleženci izmenjave so podpisali tudi listino o strpnosti, poleg tega pa so na dan francoskega državnega praznika (14. julija) v znak sodelovanja in prijateljstva na hribu pod občino posadili lipo prijateljstva. Projekt se nadaljuje tudi prihodnje leto, ko bo srečanje v portugalskem mestu Penela, kjer bodo osrednja tema migracije danes. »Vsaka skupina obravnava tudi eno nacionalno temo. Mi smo se odločili za analizo begunskega centra v nekdanji vojašnici med leti 1991 do 2001. Z delom smo šele dobro začeli, saj smo morali najprej spoznati razloge za nastanek begunskega centra, to je razpad Jugoslavije. Delovanje centra nam je že predstavil nekdanji upravnik Matej Demšar, poiskali pa bomo tudi nekaj ljudi, ki so ostali v Škofji Loki. Zanimala nas bo njihova integracija v lokalno okolje, tudi takratni šolski sistem. To bo izhodišče za obisk Penele aprila na Portugalskem, kot primer dobre prakse, ko bomo obravnavali migracije danes,« napoveduje Sabina Gabrijel. Mladi, ki so bili na izmenjavi v Franciji, želijo projekt nadaljevati. V šoli so jim dejali, da se bo naslednje izmenjave udeležila druga skupina, češ da jim želijo prihraniti delo, saj jih prihodnje leto čaka matura. Toda deseterica je prepričana, da bo zmogla oboje!