Janez Remškar (desno), ki ga na sodišču brani odvetnik Franci Matoz, trdi, da je v javnem dopisu navedel samo resnična dejstva. / Foto: Simon Šubic

Štiblar Kisićeva z zasebno tožbo nad Remškarja

Nekdanji generalni direktor Onkološkega inštituta Janez Remškar zanika, da bi oktobra 2015 preko medijev žaljivo obdolžil svojo naslednico Zlato Štiblar Kisić, ki to zatrjuje v zasebni kazenski tožbi.

Kranj – Tik pred sodnimi počitnicami so na kranjskem okrožnem sodišču začeli obravnavati zasebno kazensko tožbo zdajšnje generalne direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) Zlate Štiblar Kisić zoper njenega predhodnika Janeza Remškarja zaradi domnevne žaljive obdolžitve v kvalificirani obliki, saj je bila storjena tudi preko medijev in spleta, zaradi nje pa je zasebna tožilka čutila in delno še čuti hude psihične in fizične posledice. Remškarju, ki očitke kategorično zavrača, grozi denarna kazen ali zapor do enega leta, če ga bo sodišče spoznalo za krivega. Zasebno tožbo bi sicer moralo obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani, a se je to odreklo krajevni pristojnosti, zato je vrhovno sodišče zadevo dodelilo v reševanje kranjskemu sodišču, je razložila sodnica Marjeta Dvornik.

Bistvo tožbe je, da je Remškar kot generalni direktor OI 14. oktobra 2015, dober mesec po njegovi razrešitvi, najprej članom sveta OI, kasneje pa tudi medijem, poslal dopis, v katerem je navedel, da je bilo na podlagi anonimne prijave ugotovljeno in potrjeno s strani revizorja, da je dotedanja pomočnica generalnega direktorja za pravne zadeve Zlata Štiblar Kisić pridobila nad 5000 evrov nezakonitega plačila za nadurno delo. »Takšna trditev je s tem posegla v čast in dobro ime zasebni tožilki, zlasti na njeno dotedanje opravljanje dela in celotno kariero pravnice,« je poudaril pooblaščenec Štiblar Kisićeve, odvetnik Gorazd Fišer. Po njenem takojšnjem javnem demantiju je Remškar dva dni kasneje na spletni strani OI objavil dodatno izjavo, v kateri je zapisal, da si je Štiblar Kisićeva odredbo o nadurnem delu pripravila sama, o čemer da obstajajo dokumenti na OI, pri čemer pa naj bi po navedbah zasebne tožilke vedel, da takšni dokumenti ne obstajajo. Obenem je Remškar tudi vedel, da je za nadurno delo prejela bistveno manjši znesek od zatrjevanih 5000 evrov, da ji je nadurno delo odredil sam ter da odredbe ni pripravila sama, ampak kadrovska služba, podpisal pa jo je sam, je še navedel odvetnik. Ob tem je poudaril, da je medijska gonja v tistem obdobju pri Štiblar Kisićevi povzročila šok, hud stres, ki se je odrazil tudi v nespečnosti, zdravstvenih težavah in hudih bolečinah v prsnem košu. »Zaradi suma, da je doživela srčni infarkt, je povsem zdrava iskala zdravniško pomoč, v nadaljevanju pa je morala opraviti tudi več preiskav,« je še dejal Fišer.

Napisal le resnična dejstva

»Absolutno zanikam storitev kaznivega dejanja,« je zagovor začel zdaj že upokojenec Janez Remškar. »Nikakor je nisem razžalil, saj sem napisal izključno samo resnična dejstva. Resnično si je uredila neupravičeno izplačilo za nadurno delo za okoli 5000 evrov kot strošek delodajalca, sama je seveda prejela nekoliko nižje izplačilo. Res je, odredbo sem podpisal, saj nisem imel nikakršnih razlogov za sum, saj je šlo za vrhunsko pravnico, nekdanjo sodnico in se je štelo, da ve, kaj je pripravila. Šele po prejemu anonimne prijave sem se o zadevi pozanimal in ugotovil, da se je hotela neupravičeno okoristiti. Ko se je še potegovala za generalno direktorico in sodelovala pri moji razrešitvi, sem ukrepal in jo prijavil. To sem bil dolžan storiti, saj je inšpekcija zoper mene uvedla postopek o prekršku,« je odgovoril na tožbo.

Začelo se je z razrešitvijo

Zlata Štiblar Kisić je potrdila, da je z Remškarjem sodelovala povsem korektno do trenutka, ko ga je svet OI razrešil z mesta generalnega direktorja (9. septembra 2015). »Od tedaj sem čutila povračilne ukrepe v smeri šikaniranja in pritiskov, stanje pa se je začelo zaostrovati, ker sem bila po uradni dolžnosti kot pravna pomoč dolžna sodelovati s svetom OI, ki me je zadolžil, da zoper generalnega direktorja ugotavljam določene nepravilnosti, ki so nazadnje dejansko pripeljale do njegove razrešitve,« je razložila.

Vrhunec vsega dogajanja se je zgodil 14. oktobra 2015, ko je svet OI razpravljal o imenovanju vršilca dolžnosti do imenovanja novega generalnega direktorja, tudi sama pa je bila ena od kandidatov, o čemer je po elektronski pošti »korektno« obvestila tudi Remškarja. »Še isti dan je poslal okrožnico vsem članom sveta in zaposlenim OI, predsedniku vlade Miru Cerarju, ministrici za zdravje in vsem drugim ministrom ter sekretarjem na vseh ministrstvih, da sem si odredila in izplačala nezakonito izplačilo ur nad 5000 evrov. Kar je bila laž, saj je šlo le za 3200 evrov, poleg tega ni res, da bi si izplačilo sama odredila. Še isti dan sem demantirala očitke, dokazala, da je odredbe podpisal generalni direktor, da je kadrovska služba pripravila odredbo, jaz pa sem jo izpolnila z urami in vsebino dela, to pa je nato generalni direktor podpisal. Kasneje je še vedno vztrajal pri obdolžitvah, le toliko jih je spremenil, da sem ga jaz zavedla k podpisu,« se spominja. V nadaljevanju je sicer zasebna tožnica priznala, da ji po odredbi – »ki jo vsak tolmači po svoje« – izplačilo nadur ni pripadalo, vendar pa je bila praksa na OI ves čas drugačna, sporna pa so taka izplačila po njenem prepričanju postala šele zaradi nje. Ob tem tudi dodaja, da ne drži očitek, da bi morala vedeti, ali je bilo izplačilo za nadure zakonito ali ne, saj ni kadrovica, zato se je zaradi možnosti izplačila najprej tudi obrnila na kadrovsko službo.

Bila je pritlehna igra

Dva dni kasneje ji je Remškar tudi odpovedal delovno razmerje in zoper njo tudi podal kazensko ovadbo, zaklenili so ji tudi pisarno. »Tretirana sem bila kot največji kriminalec na tem svetu zaradi domnevne anonimne prijave in domnevnega nezakonitega izplačila,« je dejala sodnici. »Šlo je za grdo, umazano, pritlehno igro, maščevanje brez potrebe,« je dodala. Kot je pojasnila, ji je celotno dogajanje pustilo hude posledice, večkrat je izgubila zavest. »Bila sem dolgoletna sodnica, imela sem kariero, ustvarila sem si dobro ime, a če danes vtipkate moje ime na spletu, povsod izpiše, da sem si uredila nezakonito izplačilo nadur. Čutim se ponižano in razžaljeno, nikoli v življenju me ni nihče tako razžalil in ponižal,« je poudarila zasebna tožnica Zlata Štiblar Kisić, ki je zoper Remškarja vložila tudi premoženjsko-pravni zahtevek.

V nadaljevanju so zaslišali nekatere priče, med njimi tudi predsednico sveta OI Darinko Miklavčič, naslednjo obravnavo pa je sodnica Dvornikova razpisala za konec avgusta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 20. maj 2015 / 13:35

V ozvezdju »petdeseterčka«

Pred dnevi je prvo polovico let praznovala Svetlana Draksler. Je kot rožica, lahko brez dvoma zapišemo.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sobota, 29. julij 2017 / 20:26

Anketa o zelenem turizmu

Škofja Loka – Občina Škofja Loka je del Zelene sheme slovenskega turizma, ki je celovito zasnovan nacionalni sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji na vseh stebrih: okoljsk...

Kronika / sobota, 29. julij 2017 / 20:25

Zbirali prostovoljne prispevke

Kranj – Kranjski policisti so obravnavali prijavo o zbiranju prostovoljnih prispevkov pred trgovskim centrom. Prispevke naj bi zbiralo več oseb, šlo pa naj bi za tujce, ki jih še niso izsledili.

Kronika / sobota, 29. julij 2017 / 20:25

Številne nesreče kolesarjev

Kranj – Gorenjski policisti so ta teden obravnavali več prijav nesreč kolesarjev. V eni od prijav gre za nesrečo na Cesti Staneta Žagarja v Kranju in z udeležbo dveh kolesarjev, ki naj bi se zgodil...

Slovenija / sobota, 29. julij 2017 / 20:25

Šentjakob ostaja dvojezičen

Spor, ki je več kot deset let delil krajane Šentjakoba / St. Jakoba v Rožu in okoliških vasi, je uspešno in razumno rešen. Poskus nekaterih krajevnih politikov, da bi v občini izbrisali javne znake...

Gorenjska / sobota, 29. julij 2017 / 20:17

Tuji turisti o Gorenjski

Po mnenju tujih turistov je Gorenjska zelo lepa, domačini pa dovolj dobro govorijo angleško, da se z njimi lahko sporazumejo.