Splavili bohinjski deblak

V pristanišču Pod skalco so splavili bohinjski deblak, narejen iz več kot stoletne jelke, ki ga je izdelal Stane Klemenc.

Ribčev Laz – Minuli petek so Pod skalco v Bohinju splavili nekoliko nenavadno plovilo, ki ga Bohinjsko jezero že dlje časa ni videlo. Gre za šestmetrski čoln deblak, ki ga je izdelal Bohinjec, fotograf, alpinist in legenda bohinjskega veslaškega športa, ustanovitelj Kajak kanu kluba Bohinj Stane Klemenc. Kot je povedal Klemenc, je izdelan iz 120 let stare jelke, posekane v Davči na okoli tisoč metrih, jelko pa so prav v ta namen posekali Fortunčevi iz Kamen. Kot je še dodal, ideja za deblak ni čisto njegova: »Idejo so imeli ljudje že deset tisoč let nazaj. To sem načrtoval že dve leti. Ideja mi je bila všeč, ko sem bral knjigo Bobri, pričel sem pred dvema letoma, zbiral podatke med ljudmi, ki so v Ljubljani že delali deblak pri narodnem muzeju. Jelko smo posekali lani, maja letos pa sem začel z delom, v izdelavo tega čolna pa je vloženega okoli sto ur intenzivnega dela.« Kot je pojasnil, Bohinjci točno vedo, kdaj je treba posekati drevo za takšen namen, jelka je najbolj plovna od teh lesov, ki so tukaj, zato so se odločili zanjo. Doma pa ima še en hlod, nekoliko krajši, iz katerega načrtuje izdelavo še enega dvosedega deblaka.

V Bohinjskem jezeru je sicer potopljenih več tovrstnih čolnov, pojasnjuje Klemenc, iz njihovih fotografij pa je mogoče tudi deloma razbrati obliko, vendar le majhen del gleda iz mulja: »Takih predmetov se ne vlači ven, ker na prostem bi propadli, v vodi pa obstanejo. Ta, ki je tukaj v bližini, je star okoli 350 let, oblika je tako narejena po bohinjskih čolnih, drugo pa glede na deblo.«

Za preizkus plovnosti pred splavitvijo ni bilo možnosti, saj je čoln pretežak: »Les plava, to mi je jasno, nisem pa pri ročni izdelavi vedel, kako bo uravnotežen, ali se bo nagibal levo ali desno, poskusil sem ga uravnotežiti, kar se je le dalo, in kot kaže, mi je uspelo.«

Po krstni vožnji je bil Stane Klemenc zelo zadovoljen in je dodal, da bo kar hiter, ko bodo v njem štirje kajakaši. Čoln bo še mogoče videti na gladini Bohinjskega jezera. »Čoln je narejen za to, da se vozi. Lesen čoln take vrste mora biti vseskozi v vodi, da ne razpoka, zato ga bom tudi pozimi potopil v jezero, da ostane namočen. V Ljubljani so ga vzeli ven in je razpokal, tako je sedaj že okrepljen z železnimi obroči, kar ni več isto. Upam, da to ni v neskladju s plovbnim režimom, če so trije že v jezeru, za katere vemo, je lahko še eden,« je še dejal.