Prva številka na štirih straneh
V prvi številki so bile v Uvodni besedi zapisane tri naloge novega časopisa: pojasnjevanje političnih nejasnosti in osvetljevanje špekulantskih namenov, razvijanje kritike in samokritike in kulturno poslanstvo lista. Zato pozivamo vso delovno ljudstvo našega okraja, naj se oklene novega glasila kot sredstva, ki nas vodi v lepšo bodočnost, so še zapisali.
Sedemdeset let Gorenjskega glasa (1)
Za Gorenjski glas in za vse, ki smo bili ali smo še na katerikoli način povezani z njim, je letošnje leto praznično. Oktobra leta 1947 je začel izhajati časopis Naše delo, glasilo okraja Kranj. Pod tem imenom je izhajal do konca septembra leta 1948, ko se je preimenoval v Gorenjski glas, v glasilo takratnega Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Kranj. Od tega leta naprej izhaja časopis neprekinjeno. Zato imamo leto 1947 za rojstno leto Gorenjskega glasa.
Seveda se je tudi pred tem letom v gorenjskem časnikarstvu in tiskarstvu dogajalo marsikaj. Januarja leta 1900 je začel izhajati politični in gospodarski list Gorenjec. S prekinitvijo je izhajal do začetka vojne aprila leta 1941. Leta 1937 je začela izhajati Sobota, »borben, polemičen in radikalno napreden list«. Leta 1940 je ugledala beli dan prva številka Mladine, polmesečnega lista za slovensko mladino. Tako Gorenjca kot Mladino je tiskala tiskarna Sava v Kranju, ena od bolj znanih kranjskih tiskarn. Avgusta leta 1944 je bila v partizanski tiskarni Donas natisnjena prva, za nekatere rojstna številka Gorenjskega glasa. Natisnjeni sta bili še dve številki, potem pa je Gorenjski glas kot glasilo pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko prenehal izhajati. Od februarja do maja leta 1945 je izhajal tudi domobranski časopis Gorenjec. Tiskala ga je Gorenjska založba v Kranju, v katero se je preimenovala kranjska podružnica celovške tiskarne. Leta 1947 je potem izšel naš predhodnik, Naše delo. Natisnila ga je tiskarna Sava. Z njim se je začela uspešna, sedemdeset let trajajoča zgodba Gorenjskega glasa. Njej bomo do konca leta namenjali poseben prostor. Hvaležni smo vsem, ki so doslej popisovali našo zgodovino. Gospa Irena Jenko je v diplomskem delu opisala nastanek in prva leta izhajanja našega časopisa ter tudi nastanek Gorenjskega tiska. Ob pomembnejših jubilejih pa smo se svoje zgodovine spomnili tudi sami in tako marsikaj zanimivega ohranili za današnji čas.
Prva številka Gorenjskega glasa, takrat glasila Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Kranj, je izšla 1. oktobra leta 1948. Bralci so morali za štiri časopisne strani plačati dva dinarja. Prevladovali so članki, primerni tistemu času. Odgovorni urednik je bil Marjan Telatko - Martel. Dejansko je bil prvi kranjski povojni poklicni časnikar. Pokojni Črtomir Zorec, prešernoslovec in srčni dolgoletni kronist gorenjskih dogodkov, je o njem zapisal: »Po naravi je bil silak, sicer pa preprost človek in dobričina. Znal si je pridobiti manjši krog sotrudnikov, med njimi tudi mene.«
Prva številka Gorenjskega glasa je bila brez fotografij. Prav tako tudi druga, ki je izšla 16. oktobra leta 1948. Tudi ta je obsegala štiri strani. Večina člankov je bila nepodpisanih. Le pod nekaterimi so bile začetnice imen in priimkov. V prvi številki J. O., I. Š., O. J. in Š. K., v drugi pa Vida Šimec, U. R. in M. V obeh številkah je bil objavljen podlistek takratnega politika Andreja Brovča Postanek in zgodovina KP v Kranju.