Na klepet, sprehod, v trgovino

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / / 21:41

Tudi na Gorenjskem zelo uspešno poteka program Starejši za starejše, v katerem so se upokojenci izkazali kot odlični prostovoljci. Ure njihovega prostovoljnega dela se štejejo v milijonih.

Jesenice – Evropski parlament je program Starejši za starejše, ki poteka v koordinaciji Zveze društev upokojencev Slovenije, izbral za prejemnika nagrade državljan Evrope za posebne dosežke za leto 2017. Kot so zapisali, je program Starejši za starejše izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, poteka od leta 2004, izvajajo pa ga že v skoraj tristotih društvih upokojencev. Poteka tako, da prostovoljke obiskujejo starejše od 69 let in med njimi poiščejo tiste, ki potrebujejo pomoč. V enajstih letih so prostovoljke pomagale skoraj 160 tisoč ljudem, starejših od 69 let, in opravile 6,5 milijona ur prostovoljnega dela.

Program izjemno uspešno poteka tudi na Gorenjskem. Eno od gorenjskih društev upokojencev, kjer ga izvajajo že skoraj od začetka, je Društvo upokojencev Jesenice. Vodja programa Ivanka Zupančič je povedala, da imajo sedemnajst prostovoljk (so same ženske, edini moški je žal že umrl), ki so doslej opravile več kot 15 tisoč prostovoljskih ur. Program poteka tako, da prostovoljke obiščejo starejše od 69 let in najprej opravijo anketo o tem, kako živijo in kaj potrebujejo. Če izrazijo željo po pomoči, jih potem redno obiskujejo. In na kakšen način jim največkrat pomagajo? »Starejši so osamljeni, jim je dolgčas, tako da jih prostovoljke obiščejo, malo poklepetajo, gredo z njimi na sprehod, skočijo zanje po stvari v trgovino, jih peljejo k zdravniku. Naše prostovoljke razvozijo tudi pakete humanitarnih organizacij tistim, ki to želijo. A takih primerov ni veliko, največkrat gre predvsem za druženje in zmanjševanje občutka osamljenosti,« je povedala Zupančičeva. Starejši, ki izrazijo potrebo po pomoči, so običajno starejši od osemdeset let. Kot ugotavljajo jeseniške prostovoljke, so ljudje pri 69 letih še vitalni in večina pomoči (še) ne potrebuje. Zato bi bilo najbrž smiselno starost, pri kateri prostovoljke opravijo prvi obisk, nekoliko dvigniti, razmišlja Zupančičeva. Ob tem pa bi bili v jeseniškem društvu zelo veseli novih prostovoljk in prostovoljcev. »Delo prostovoljk v programu Starejši za starejše je sicer zelo naporno in utrujajoče, istočasno pa daje občutek, da lahko nekomu pomagaš in mu polepšaš dan. Včasih je dovolj samo topla beseda in prijazen nasmeh,« je še povedala Ivanka Zupančič.