Podlaga za sanacijo zbiralnika

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sreda, 19. julij 2017 / 21:52

Vlada je pretekli teden sprejela predlog novele zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), s čimer so zagotovili tudi pravne podlage za legalizacijo nekaterih infrastrukturnih objektov na območju narodnega parka.

Ljubljana – S predlogom novele zakona o TNP vlada želi omogočiti ekološko sanacijo vodnega zbiralnika za zasneževanje tekaških prog na Rudnem polju, razbremenitev več ravni načrtovanja in odločanja pri razvijanju rekreacijskih središč v narodnem parku ter vzpostavitev pravne možnosti za sanacijo cest v primeru naravnih nesreč, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Pri tem bo še vedno treba slediti zastavljenim ciljem varstva narave in zavarovanja TNP, so dodali. Na predlagane spremembe so se že odzvali v mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green. Opozarjajo namreč, da gradnja vodnih zbiralnikov in posledično umetno zasneževanje predstavlja veliko grožnjo naravi.

Vodni zbiralnik Biatlonskega centra na Pokljuki so zgradili v obsegu 5478 kubičnih metrov v obdobju, ko je zakon o TNP dopuščal sto tisoč kubičnih metrov, vendar v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Zato gradnja ni v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Za Športno rekreacijski center Pokljuka, gradnjo katerega so sofinancirali z evropskimi sredstvi, je bil zaradi kršitev treh okoljskih direktiv odprt tudi poizvedbeni, kasneje pa predsodni postopek Evropske komisije, ki je ugotovila vrsto nepravilnosti. Zato so pripravili program odprave nepravilnosti, izvedli celovito presojo vplivov na okolje in predpisali številne ukrepe za zmanjšanje vpliva na okolje. Ugotovili so, da je treba izvesti ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na Rudnem polju, ki ta čas predstavlja past za dvoživke. Komisija je na podlagi izvedenih ukrepov in programa predvidenih ukrepov postopek proti Sloveniji ustavila, so pojasnili pri ministrstvu za okolje in prostor. »Ker ekološke sanacije ni mogoče izvesti brez predhodne legalizacije obstoječe neskladne gradnje, se zakon spreminja tako, da se dopušča ureditev s sanacijo v obstoječem obsegu.« Sprememba bo po pojasnilu ministrstva zagotovila tudi pravno podlago za gradnjo vodnih zadrževalnikov v ostalih rekreacijskih središčih, kadar bi bilo to potrebno za zasneževanje obstoječih smučišč v smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja rekreacijskih centrov v narodnem parku. Uvaja se tudi poenostavitev postopka v primeru načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena v narodnem parku, ki omogoča, da te prostorske ureditve ob predhodnem soglasju države načrtuje tudi lokalna skupnost.

S predlaganimi zakonskimi spremembami pa niso zadovoljni v društvu Alpe Adria Green, v katerem so že v pripombah na novelo zakona opozorili, da se s tem krči območje narodnega parka, kjer še neovirano potekajo ekološki procesi, in da bo sprostitev ravni načrtovanja z državne na občinsko raven omogočala politične odločitve pri posameznih gradnjah v narodnem parku. Ker njihovih pripomb niso upoštevali, so prepričani, da so se s tem želeli zgolj izogniti vračilu 6,5 milijona evrov, kolikor je biatlonski center za deset milijonov evrov vreden projekt prejel iz evropskih virov. »Za nepravilnosti pri izvedbi tega projekta ni odgovarjal nihče,« so še opozorili in dodali, da po drugi strani ministrstvo oziroma njegove inšpekcijske službe brez pomislekov rušijo stanovanjske hiše v lasti domačinov. »Naj kot primer navedemo samo rušitev hiške lastnika Darka Kuzmiča, v kateri je živel več kot trideset let,« so poudarili in dodali, da je omenjeno hišo pred 45 leti kot bungalov Mladinskega doma zgradila država.