Nad posledice udara strel s preventivo

Poletje je čas neviht in strel, ki lahko povzročijo tudi veliko škode. V Sloveniji jih letno zabeležimo okoli šestdeset tisoč, zato je dobro vedeti, kako sebe in svoje premoženje pred posledicami udara strel zaščiti.

Kranj – Obdobje od maja do avgusta meteorologi imenujejo tudi nevihtna sezona in bliskanje z grmenjem se zdi v teh poletnih dneh nekaj običajnega. Po podatkih organizacije Scalar.si, ki strele na območju Slovenije beleži že skoraj dvajset let, je letno povprečje strel pri nas 62.422. Slovenija sicer leži na območju, kjer udari največ strel v Evropi, a na Gorenjskem je v primerjavi s Primorsko nekoliko manj težav, saj večina naselij leži v dolinah in kotlinah, strele pa večkrat udarijo v vrhove gora in druge izpostavljene predele.

Opozorila Arsa in Uprave RS za zaščito in reševanje pred močnimi nevihtami so se za upravičena izkazala tudi v minulih dneh, ko so strele povzročile nekaj škode. Konec junija je strela ubila tri krave na planini Suha, minuli konec tedna so gorski reševalci pomagali planinki pod južnim pobočjem Triglava, ki jo je poškodovala strela, v torek pa je udar strele onesposobil elektroniko nihalke na Veliko planino, zato ta nekaj ur ni vozila.

Če nas nevihta preseneti v gorah

»Zaščite pred udarom strele ni, ampak je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so poletne nevihte najpogostejše, v popoldanskem času, že na varnem v dolini ali planinski koči. Slednji sta tudi edini varni mesti pred udarom strele. V primeru, da nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in se oblečete v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamemo z glave. Izogibamo se tudi osamelih, izpostavljenih predmetov (drevesa, viharniki, žandarji …) in pazimo, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' blodeči se tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najbolj varno mesto sredina jame oz. kotanje. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh. Izogibajmo se prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najbolj varno pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo s sestopanjem, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov,« našteva Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec. Dodaja, da v statistiki nesreč v gorah zaradi udara strel posebej sicer ne beležijo, a vsako leto obravnavajo vsaj nekaj takih dogodkov in da so poškodbe po udaru strele v večini primerov smrtne.

Varni le v hišah in v avtomobilu

Na Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo, da je pomembno ukrepati preventivno in poslušati vremenska poročila ter tudi prepoznati vremenske pojave. »Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra. Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom in v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.«

Poskrbimo za premoženje doma

Še zdaleč ne le v gorah, strele lahko veliko škode naredijo v vsakem domu. Najbolj učinkovita zaščita je izklop naprav iz električnega in telefonskega omrežja in uporaba protinapetostnih zaščit – ne le v času nevihte, ampak tudi, ko smo dlje časa od doma.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da udar strel lahko uniči predvsem električne naprave. Za prvo raven zaščite morajo poskrbeti podjetja za distribucijo električne energije v električni omarici na prenosnem omrežju. Druga raven zaščite mora biti vgrajena v razdelilni omarici, ki jo imajo potrošniki v hiši ali stanovanjskem bloku – za vsako fazo posebej, šele nato pride na vrsto uporaba naprave za prenapetostno zaščito, ki jo vtaknemo v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava. Najbolje je imeti naprave za prenapetostno zaščito brez podaljška, torej z enojno vtičnico.