Vsak na svoji strani

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 14. julij 2017 / 12:58

Tudi po sredinem srečanju premierjev Mira Cerarja in Andreja Plenkovića imata Slovenija in Hrvaška nasprotni stališči do uresničevanja arbitražne odločbe o meji med državama.

Premierja vsak na svojem bregu

Prvič po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško sta se v sredo v Ljubljani srečala predsednika slovenske in hrvaške vlade Miro Cerar in Andrej Plenković, kar pa ni prineslo nobenega napredka pri zbliževanju stališč glede spoštovanja in implementacije arbitražne sodbe. Cerar je tako v pogovorih vztrajal, da je sodbo treba uresničiti, Plenković pa je zgolj ponovil že znano stališče, da sodba za Hrvaško ni zavezujoča. Na skupni novinarski konferenci je slovenski premier znova poudaril, da je odločba dokončna in zavezujoča za obe državi, z njo pa je rešeno mejno vprašanje, ki je dolgo bremenilo sosedi. Poudaril je, da je spoštovanje arbitražne odločbe podprla tudi Evropska komisija, ki je imela pomembno vlogo v pogajanjih o arbitražnem sporazumu, prav sklenitev sporazuma pa je Hrvaški omogočila članstvo v Evropski uniji. Pri spoštovanju arbitražne razsodbe gre po njegovih besedah za izraz spoštovanja mednarodnega prava ter zgled za mirno in argumentirano reševanje odprtih vprašanj. »To je pomembno ne le za Hrvaško in Slovenijo, temveč tudi za širšo regijo in Evropo kot celoto, kajti vladavina prava je ena temeljnih civilizacijskih pridobitev in ključna evropska vrednota in je tudi zanesljiv garant miroljubnega sobivanja,« je dejal Cerar. »Za nas je bil na žalost arbitražni postopek nepovratno kontaminiran in korumpiran zaradi delovanja slovenske agentke in slovenskega sodnika,« pa je znova dejal Plenković in dodal, da je Hrvaška v arbitražni proces vstopila v dobri veri z željo, da se reši odprto mejno vprašanje. Kot je poudaril, Hrvaška arbitražne razsodbe ne namerava uresničiti, je pa pripravljena »na pogovore s Slovenijo na politični, strokovni in diplomatski ravni, da bi odprli prostor za rešitev vprašanja meje na kopnem in na morju«. Ob tem je pripomnil, da si ne želijo nobenih enostranskih potez ne na slovenski ne na hrvaški strani. Plenković je Cerarja še povabil septembra v Zagreb, kjer naj bi se pogovarjala o vseh odprtih vprašanjih. Naj dodamo, da je zunanji minister Karl Erjavec že pred sredinim obiskom Plenkovića v Ljubljani dejal, da ne razume, zakaj Plenković sploh prihaja, če se ne namerava pogovarjati o implementaciji sodbe arbitražnega sodišča. »Če bi bil na mestu predsednika vlade, ga sploh ne bi sprejel,« je dejal.

Ljerka Bizilj o(b)stala

Programski svet Radiotelevizije Slovenija v ponedeljek ni podprl predloga generalnega direktorja Igorja Kadunca za razrešitev direktorice televizije Ljerke Bizilj. Za razrešitev je glasovalo 14 od 29 svetnikov, eden premalo. Zaradi takšnega razpleta glasovanja so takoj odstopili predsednik programskega sveta Miran Zupanič ter svetnika Sašo Hribar in Domen Savič. Kadunc je Biziljevi očital, da ni zadostno ukrepala zaradi kršitve poklicnih meril in programskih standardov v televizijskem prispevku o hrvaškem glasbeniku Marku Perkoviću - Thompsonu, ki so ga predvajali v Tedniku. Poleg izvedene zamenjave avtorja prispevka in takratnega urednika Tednika Igorja Pirkoviča je Kadunc pričakoval tudi razrešitev odgovorne urednice informativnega programa televizije Jadranke Rebernikov, za kar pa se Biziljeva ni odločila, ker da njena zamenjava ne bi bila upravičena. Generalni direktor RTV Slovenija je tudi opozoril, da sklepanje pogodb s sodelavci televizije še vedno ni urejeno.

Grad Podčetrtek prodajajo na Bolhi

Ta teden so se slovenski mediji razpisali o novici, da grad Podčetrtek, ki je sicer naprodaj že dvajset let, večinski lastniki zdaj prodajajo kar preko spletnega portala bolha.com po ceni 370 tisoč evrov. Po mnenju Petra Misje, župana občine Podčetrtek, ki je dvajsetodstotna lastnica gradu, je zastavljena cena previsoka, saj je grad v zelo slabem stanju, zato dvomi, da bo prodaja po tej ceni uspela. »Tudi občina kot 20-odstotna lastnica išče kupca gradu, ampak nam to doslej ni uspelo,« je dejal. Osemdesetodstotni delež gradu sicer pripada trem dedičem pokojnega Giorga Žečevića. Njegova vdova živi v Srbiji, dva dediča pa v Londonu. Za nakup gradu se je menda lani zanimal britanski poslovnež indijskega porekla, ki je nameraval grad preurediti v prestižni hotel, a do realizacije posla ni prišlo. Grad Podčetrtek, eden najstarejših gradov v Sloveniji, propada že več desetletij. Temeljito je bil prenovljen leta 1874 in v času po potresu na Kozjanskem leta 1974, občina Podčetrtek pa je leta 2005 poskrbela za obnovo njegove strehe, zato je tudi prejela petinski lastniški delež. Grad je nekdaj stal ob stari državni meji ob Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske. Ime je dobil po četrtem dnevu v tednu, ko je pod grajskim gospostvom potekal v trgu sodnijski in tržni dan.