Aleš Ušeničnik – rehabilitirani filozof

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (106)

Tudi sedanjim mlajšim generacijam v izobraževalnem sistemu še vedno ni omogočeno spoznavanje slavnih Slovencev, ki so utrjevali bit slovenskega naroda. Ko so pred leti v novi šoli v Poljanah nad Škofjo Loko postavili sliko Aleša Useničnika v kotiček slavnih domačinov, je nastal vik in krik. Aleš Ušeničnik, ki se je rodil 3. julija 1868 in njegov dve leti starejši brat Franc (rojen 2. oktobra 1866) sta bila med njimi.

Rodila sta se skromnim gostačem v »kmečkem dvorcu« Županovšče v Predmostu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Oba sta obiskovala osnovno šolo v domačem kraju in v Škofji Loki, gimnazijo pa v Ljubljani. Po maturi sta stopila na pot, ki je vodila v duhovništvo. Zaradi njune bistrosti so predstojniki oba poslali študirat na papeško univerzo Gregoriano v Rim. Bila sta med najuspešnejšimi slušatelji in oba študij zaključila z dvojnim doktoratom, iz filozofije in teologije, ter bila posvečena v duhovnika.

Franc je bil spiritual (duhovni vodja) v Alojzijevišču in v bogoslovju, obenem pa profesor liturgike in homiletike, ravnatelj Zavoda sv. Stanislava, nato pa profesor pastoralnega bogoslovja na škofijskem bogoslovnem učilišču v Ljubljani. Deset let je bil redni profesor pastoralke na bogoslovni fakulteti, ki jo je v prvem letu obstoja (1919/20) vodil kot dekan.

Aleš Ušeničnik se je uveljavil kot eden najuspešnejših slovenskih katoliških filozofov. Najprej je bil stolni kaplan (vikar) v Ljubljani, leta 1897 je za Janezom Evangelistom Krekom postal državni poslanec. Leta 1900 je postal profesor dogmatike in sociologije na ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Od leta 1919 je bil redni profesor filozofije na teološki fakulteti novoustanovljene slovenske univerze, ki jo je vodil tudi kot rektor (v akademskem letu 1922/23). Večkrat je bil dekan Teološke fakultete. Bil je dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter član Papeške akademije sv. Tomaža Akvinskega.

Aleš Ušeničnik je bil po poklicu filozof. Svoj nauk je imenoval krščanski solidarizem. Zavračal je vse druge nauke, predvsem socializem in komunizem. Ob kritiki kapitalizma je predlagal izboljšave za ublažitev socialnih in gospodarskih težav delavcev in malih podjetnikov ter videl rešitev v privzgoji katoliške zavesti v socialni solidarnosti. Pri političnih vprašanjih je nastopal zlasti proti liberalizmu, ateizmu, ločitvi Cerkve od države ter slabljenju vpliva Cerkve in religije. Med drugim je polemiziral s filozofskimi nazori Josipa Vidmarja. Komunizem je odklonil že leta 1910 v knjigi Sociologija.  Bil je eden od soustanoviteljev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njen redni član je bil od leta 1938, vendar leta 1948 zaradi političnih razlogov izključen, leta pa 1996 rehabilitiran.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V gradu Turn v Potočah pri Preddvoru se je 4. 7. 1833 rodila pripovednica in pesnica Josipina Turnograjska s pravim imenom Josipina Urbančič Toman.

V Bludenzu v Avstriji se je rodil podjetnik Andrej Gassner. Leta 1891 je postal solastnik in družabnik Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču.

V Ljubljani so 5. 7. 1843 začele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice.