Poskrbimo za poletno nego kože

Sonce ima poleg koristnih učinkov, kot so nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, tudi škodljive učinke na naše zdravje. Poleti je naša koža v večji meri izpostavljena močnim sončnim žarkom. Magistra farmacije Tjaša Prevodnik je dala nekaj koristnih nasvetov, kako se zaščititi, da kože ne poškodujemo in da ta ne kaže znakov prezgodnjega staranja.

Da bi ohranili zdravo in lepo kožo tudi poleti, jo skrbno negujmo in zaščitimo pred soncem, svetuje Tjaša Prevodnik, mag. farmacije iz Gorenjskih lekarn: »Danes so na voljo številni kozmetični izdelki za zaščito pred soncem, vendar ti izdelki predstavljajo le enega od številnih ukrepov za zaščito pred škodljivimi vplivi ultravijoličnega sevanja. Popolne zaščite pred tveganji zaradi UV-žarkov ne morejo zagotoviti niti najbolj učinkoviti izdelki.« Kot dodaja sogovornica, poleti koža ni obremenjena samo zaradi škodljivih vplivov sončnih žarkov, ampak jo izsušijo tudi vročina, suh zrak, klimatske naprave, pogosto umivanje, morska voda. »Zato je pomembna vsakodnevna nega s pravilno izbranimi kozmetičnimi izdelki, katerih glavna naloga je, da koži povrnejo izgubljeno vlago. Le koža, ki vsebuje dovolj vlage, je zdrava, sijoča, sveža in napeta. Kakovostni izdelki vsebujejo visok delež sestavin z vlažilnim učinkom, kot so ektoin, kolagen, dekspantenol, rastlinska olja in masla …« Poskrbeti moramo tudi, da naše telo dobi dovolj tekočine s pitjem, saj dehidrirano telo koži ne more zagotoviti zadostne količine vode.

Šentjanževo olje in kakavovo maslo

Dobro znano tradicionalno sredstvo za poletno nego kože je šentjanževo olje, dodaja Prevodnikova: »Šentjanževo olje koži vrača izgubljeno maščobo in vlago, pomirja od sonca razdraženo in pordelo kožo, blaži pa tudi sončne opekline. Ob tem velja opozoriti, da šentjanževo olje ni primerno kot sredstvo za zaščito pred soncem, saj ne ščiti kože pred škodljivimi vplivi UV-sevanja. Lahko povzroči tudi fotosenzibilizacijo oziroma preobčutljivost kože za svetlobo.« Poleti je priljubljeno tudi kakavovo maslo, ki je sicer nepogrešljiva sestavina čokolade. To maslo prijetnega vonja poskrbi, da od sonca utrujena koža ponovno postane mehka in prožna. »Enako kot šentjanževo olje tudi kakavovo maslo ne zagotavlja zadostne UV-zaščite, zato ga na kožo ne nanašamo z namenom zaščite pred sončnimi žarki,« zaključi farmacevtka.

Še nekaj nasvetov v zaščiti pred soncem

UV-sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo omejitev izpostavljanja soncu med 10. in 16. uro. Če je le mogoče, preživimo ta čas v senci, aktivnosti na prostem pa prav tako opravimo pred 10. oziroma po 16. uri. Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Izberimo primerna pokrivala. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani. Za zaščito uporabljamo kemične varovalne pripravke (kreme, gele), ki zagotavljajo širokospektrno zaščito pred UVA- in UVB-žarki s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. Kot svetujejo na NIJZ, je pomembna zadostna količina nanosa varovalnega pripravka, kar pomeni pet mililitrov oz. eno čajno žličko na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo. Z zaščitno kremo se namažemo trideset minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsaki dve uri oziroma pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).