Ledenik bo združil znanstvenike in ljubitelje

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 2. julij 2017 / 12:39

Konec avgusta se bo dvaintrideset udeležencev pridružilo raziskovalcem Triglavskega ledenika pri projektu, kakršnega pri nas še ni bilo.

Triglavski ledenik je danes le še hektar velika ledena zaplata v južnem delu Triglavskih podov. Še ob koncu 19. stoletja se je raztezal na štiridesetih hektarih površine in segal do roba Triglavske severne stene. Geografi Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU redne meritve ledenika opravljajo že 71 let, kar je najdlje trajajoč kontinuiran raziskovalni projekt pri nas.

Manjšanje ledeniške površine je dober kazalnik podnebnih sprememb v Sloveniji, saj je tako kot druge ledeniške zaplate v jugovzhodnih Alpah tudi Triglavski ledenik zelo občutljiv na segrevanje ozračja. Ob začetku meritev je ledenik meril 15 hektarov, pol stoletja kasneje pa le še tri. V zadnjih letih se je površina še naprej zmanjševala in leta 2007 dosegla najmanjšo velikost pri 0,6 hektara. Nadpovprečni snežni sezoni pa sta v naslednjih zimah prispevali k ledeniškemu prirastu. Kljub temu da se ledeniku ne piše nič dobrega, pa naj bi po mnenju strokovnjakov njegovo izginevanje vendarle nekoliko upočasnile obilnejše snežne padavine v zadnjih letih, ki so posledica prav segrevanja ozračja.

Ravno zato, ker ledenik že v naslednjih nekaj desetletjih utegne popolnoma izginiti, se raziskovalci na inštitutu trudijo ledenik osvetliti z različnih zornih kotov. Letos bodo tako angažirali 32 udeležencev delavnice, s katero bodo na zanimiv način združili znanost z estetiko in umetnostjo. Kot pravi vodja delavnice dr. Aleš Smrekar, na ta način želijo dopolniti natančne meritve z vrednotenjem ledeniške pokrajine, kot jo vidijo ljudje. »Letos smo se odločili za različne fizičnogeografske meritve nižje od ledenika, kjer se je zaradi krčenja že umaknil. Zanimalo nas bo, kako se je tam spremenila pokrajina. Tisti, ki se ukvarjamo s področjem med družbeno in fizično geografijo, pa bomo preučevali tudi vrednotenje te pokrajine, kot jo vidijo udeleženci. Pomagali nam bodo pri razumevanju lepot divje narave. Ugotavljali bomo, kaj jim je všeč, katere reliefne oblike jih prevzamejo. Skratka, kako dojemajo Triglavski ledenik s perspektive podnebnih sprememb. To vprašanje je še posebno zanimivo ob dejstvu, da ima Triglav in ledenik pod njim poseben simbolni pomen med Slovenci,« je o projektu povedal dr. Smrekar, ki ravno v teh dneh izbira udeležence delavnice. Kot pravi, se je po pričakovanjih prijavilo nekajkrat več ljudi, kot je prostih mest. Pri izbiri udeležencev jih bo vodila želja po čim bolj raznoliki skupini, v katero bodo vključeni ljudje različnih starosti, poklicev, navad in okolij, s čimer se nadejajo tudi raznolikih rezultatov. Konec avgusta in v začetku septembra bodo udeleženci v skupinah po osem oseb raziskovali območje pod robom ledenika in iskali pokrajinske oblike, ki jih navdušujejo, ter se z raziskovalci pogovarjali o njihovem odnosu do ledenika in njegovi vlogi.

Projekt pa bo imel tudi umetniško noto. V njem namreč sodeluje Aljaž Celarc, ki z združevanjem znanosti in umetnosti v svojih projektih opozarja na neustrezen odnos do varovanja narave. Za svoje delo, v katerem se osredotoča na raziskovanje ledenikov, ki jih ogrožajo podnebne spremembe, je skupaj z Evo Pavlič Seifert letos prejel nagrado Tesla Award za nove in progresivne umetniške oblike.

Projekt, ki se ga lotevajo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, predstavlja novost na raziskovalnem področju. »Gre za prvi tovrstni projekt pri nas, kakršnih do sedaj še ni bilo. S podobnega stališča smo sicer že preiskovali Dolino Triglavskih jezer, a tokrat v raziskovanju soočamo vpliv podnebnih sprememb na pokrajino in odnos ljudi do njih,« zaključuje Smrekar, ki se rezultatov projekta nadeja jeseni.