Aleks Schuster pred kipoma Petra Markoviča in njegove žene Marije

Brancejev slikar iz Rožeka

Slovenska glasbena šola na Koroškem nadaljuje s koncerti ob zaključku šolskega leta v krajih, kjer deluje. V nedeljo, 2. julija, pa bo praznično v Železni Kapli. Župnik Poldej Zunder bo ob 10. uri praznoval zlato mašo in 25 let duhovništva v Železni Kapli.

V Rožeku / Roseggu v Rožu je bil v soboto zanimiv večer. Domačin, pevec in zbiralec ljudskega izročila ter organizator slovenske kulturne dejavnosti v kraju Aleks Schuster je predstavil svojo knjigo o slavnem rojaku, »rožeškem malarju« ali »Brancejevemu slikarju« Petru Markoviču (1866–1929). Po njem se imenuje tudi rožeško slovensko kulturno društvo, nanj pa trajno spominja tudi doprsni kip ob župnijski cerkvi v Rožeku.

Peter Markovič se je rodil kot šesti otrok mami Mariji in očetu Jakobu. Že v domači osnovni šoli so spoznali, da je bister fant s posebnim darom za likovnost in risanje. Šolanje je nadaljeval v Celovcu. Zaradi poznanstva z rezbarjem Alojzom Progarjem ga je umetniška pot peljala v Poljane k družini Šubic. Njegov največji učitelj je bil Janez Šubic, mojster barvnih harmonij. Na njegovi znani upodobitvi Antona Padovanskega naj bi bil eden od mož na sliki tudi Peter Markovič. Nato se je vrnil v Rožek, se leta 1888 oženil z Marijo Wieser in na priporočilo Mohorjeve družbe iz Celovca odšel na šolanje na slikarsko akademijo na Dunaj. Tam je bil šest semestrov in dobil naj bi naziv akademski slikar. Tako se je na svojih delih vedno podpisoval, čeprav ni povsem jasno, ali so takrat na tej dunajski šoli že delili te nazive ali ne. Bil je mojster portretov, tudi svojih in ženinih. Rodila se jima je hčerka Maja, ki je pri petih letih umrla. To je slikarja še posebno prizadelo in zaznamovalo njegovo sorazmerno kratko življenje. Bil pa je zelo ustvarjalen kot slikar, kot avtor fresk in restavrator ter tudi fotograf. Nanj spominjajo številna dela na Koroškem, na katerih je pogosto slikal svoj najljubši motiv: Jezusa na Oljski gori. Sledi je pustil tudi v Sloveniji: v Kopru, na Brdu pri Lukovici, na Jezerskem v cerkvi sv. Ožbolta, v Rogaški Slatini, v Kočevju in še posebno v Brestanici, kjer je ustvaril svoje najbolj znano delo Skrivnost rožnega venca. Nekaj njegovih slik je tudi na Hrvaškem, v romarskem središču Marija Bistrica.

Aleks Schuster je s to knjigo Rožana Petra Markoviča še dodatno ustoličil med najbolj znana imena zgodovine Slovencev na Koroškem, ki so delovali tudi med nami v Sloveniji, pa tega pogosto ne vemo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 1. julij 2020 / 12:25

Tanja odgovarja

Zanima me, ali bom še kdaj srečna, ali bom še kdaj ljubila? Kakšno bo moje zdravstveno stanje v prihodnosti? Kaj pa služba, jo obdržim?

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 20. oktober 2022 / 17:35

Nepremagljiva je Valerija Čarman

V Ljubljani so razglasili prvo nepremagljivo Slovenko. Ta naziv so ustvarjalke spletnega mesta Nepremagljiva.si, katerega ustanoviteljici sta Rebeka Dremelj in Andreja Feyer, namenile Gorenjki Vale...

Kronika / četrtek, 20. oktober 2022 / 17:30

Ko zagori v osnovni šoli

V oktobru, mesecu požarne varnosti, se tudi po Gorenjskem vrstijo požarne vaje. V petek je vaja gašenja in evakuacije v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Hotemaže potekala tudi na Podružn...

Gospodarstvo / četrtek, 20. oktober 2022 / 17:27

Dražba ovnov je dobro uspela

Na dražbi plemenskih ovnov jezersko-solčavske pasme na Spodnjem Jezerskem je bilo naprodaj dvajset ovnov z licenco za naravni pripust, prodali so jih štirinajst, večino med njimi po višji ceni od izkl...

Rekreacija / četrtek, 20. oktober 2022 / 17:23

Tekaška serija Gorenjska, moj planet Gorenjcema

Serija tekov Gorenjska, moj planet se je prvič zaključila v Škofji Loki. Skupna zmagovalca sta prvič Tilen Dobnikar in drugič Marijana Štrukelj.

Kultura / četrtek, 20. oktober 2022 / 17:21

Biseri iz stalne zbirke

Pod istim nebom je naslov razstave izbranih del na papirju iz stalne zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev. Na ogled so dela šestih izjemnih likovnih ustvarjalcev.