Novi ukrepi že v javni obravnavi

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pred dnevi razgrnila nabor novih ukrepov na davčnem področju in jih s tem poslala v javno obravnavo.

Kranj – Spremembe se obetajo na področjih obdavčevanja v sistemu normiranih odhodkov, obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja s tujim elementom, davčne obravnave povračil stroškov ob napotitvah delavcev, dodatne splošne olajšave, uporabe vezane knjige računov ... Po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman bodo imele nevtralen učinek na davčno blagajno, z njimi pa želijo bolj sorazmerno porazdeliti davčna bremena.

Višino normiranih odhodkov za t. i. »normirane« samostojne podjetnike nameravajo znižati s sedanjih osemdeset odstotkov na šestdeset odstotkov, davek pa bi se izračunaval glede na uvrstitev zavezanca v dohodninski razred, kar naj bi zagotovilo večjo učinkovitost in pravičnost sistema. »Po tem predlogu bi bilo 77 odstotkov sedanjih t. i. normirancev obremenjenih manj, če se zanje upošteva le splošna dohodninska olajšava, torej brez upoštevanja dodatnih olajšav, na primer za vzdrževane družinske člane,« je razložila ministrica. Taki rešitvi med drugim ostro nasprotujejo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, saj so prepričani, da bodo ob uveljavitvi sprememb pri pavšalni obdavčitvi številni samostojni podjetniki na slabšem. »Sprašujem se, zakaj vnovič spreminjamo sistem, ki je za male podjetnike ugoden in stimulativen. Država z obstoječim sistemom omogoča, da lahko mala podjetja sčasoma prerasejo v velika, kar je pozitivno tudi za državo,« pravi predsednik zbornice Branko Meh.

Pri dohodkih iz delovnega razmerja s tujim elementom bodo dodatno zmanjšali davčne osnove za največ dvajset odstotkov plače zavezanca, ki je napoten na delo v Slovenijo in izven nje, oz. na letni ravni ne več kot 12 tisoč evrov. Spremeniti nameravajo tudi področje davčne obravnave povračil stroškov, povezanih z napotitvami delavcev, in s tem omejiti tveganje neugodnih posledic, ki bi lahko nastopile prihodnje leto z uveljavitvijo zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Za službeno potovanje za davčne namene se naj bi tako po novem štela tudi napotitev na začasno delo v tujino, ki traja neprekinjeno največ 30 dni, in se povračila stroškov ne bi vštevala v davčno osnovo.

Na področju dodatne splošne olajšave bi radi odpravili stopničavost dodatne olajšave za primere, ko zavezanec z nizkimi dohodki zaradi nekaj dodatnih evrov zaslužka pade v razred s precej nižjo olajšavo. Po novem bi bila dodatna olajšava med dohodkovnima mejama 11.166,37 do 13.316,81 evra določena linearno v odvisnosti od dohodka.

Ministrstvo med drugim tudi predlaga, da bi pri davčnem potrjevanju računov prehodna rešitev z možno uporabo vezane knjige računov in mesečnim sporočanjem podatkov davčnemu organu postala trajna. Preučujejo tudi možnosti za plačevanje davkov brez provizij. To bi lahko dosegli z uporabo spletnih plačil prek sistema UJP e-plačil ali v dogovoru z bankami za plačilo dela provizije.