Visok jubilej cerkve sv. Tomaža
Praznovanje petstote obletnice posvetitve cerkve sv. Tomaža bo v Britofu v nedeljo, 2. julija, ko bo sveto mašo daroval ljubljanski pomožni škof dr. Franci Šuštar.
Britof pri Kranju – Uvod v praznovanje jubileja posvetitve cerkve sv. Tomaža v Britofu je bila tridnevnica s sveto mašo, osrednje praznovanje pa bo to nedeljo ob 10. uri. Sledilo bo druženje faranov s pogostitvijo dobrot britofskih gospodinj. Slovesni dogodek že nekaj tednov pripravlja številna skupina sodelavcev pod vodstvom ključarjev Matjaža Bogataja in Jožeta Kancilije. O dragoceni zgodovini cerkve je zbranih veliko podatkov, ki so na voljo v zloženki, izdani ob blagoslovitvi novih zvonov leta 2010 in orgel leta 2011. Povzeto na kratko: cerkev je leta 1517 posvetil kaprulanski škof Daniel de Rubeis, pomožni škof in vikar oglejskega patriarha Marka. Kako je bila opremljena prvotna cerkev, ni podatkov. Ohranjene so nekatere freske in navikula (posoda za kadilo) s pozlačenim stojalom in napisom »Hilf sancta Ana Selbdrit 1520«, kar je izraz vdanega čaščenja sv. Ane, Marijine matere in Jezusove stare matere. Odtod njen naslov »Selbdrit«, ker pomeni tretja v rodbini. Cerkev sv. Tomaža je sicer veliko starejša, kar dokazuje letnica 1468, vklesana v napisni trak, ki ga drži v rokah podoba na sklepniku oboka v prezbiteriju.
Sedanji oltarji so izdelani v baročnem slogu, veliki oltar sv. Tomaža ima letnico 1680, stranska dva pa 1661. Veliko predelav, dozidav in obnov je bilo v in na cerkvi do danes, med drugim je bila temeljito prenovljena leta 1938, ko so odkrili in obnovili tudi freske iz leta 1520. V nedavni zgodovini, leta 2010, so v kraju zbrali sredstva za nakup novih bronastih zvonov, njihov blagoslov je opravil škof Alojzij Uran. Medtem je bilo temeljito obnovljeno tudi cerkveno obzidje (cvingar), kar daje zunanjščini cerkve še posebno lep videz. Leta 2011 je zlatomašnik Štefan Babič podaril in obnovil stare orgle iz leške cerkve. »V prihodnje nas še čakajo pomembna dela; od popolne obnove fasade, obnove vseh treh oltarjev, razpokanega stropa, fresk, obnove tlaka, ureditve dostopa do cerkve in še kaj. Še zlasti bi se radi zahvalili Milanu Žirovniku, ki nam vedno nudi svoje prostore in delovne roke. Zahvala pa velja tudi vsem, ki se vedno odzovejo prošnjam ključarjev za pomoč in preostalim, ki kakorkoli prispevajo za dobro britofske cerkve,« je povedal Jože Kancilija.