Dr. Ludvik Karničar

Haderlapova in Karničar akademika

V prostorih slovenskega generalnega konzulata na Radetzkystrasse v Celovcu je na ogled razstava del kiparke Mojce Smerdu in slikarja Aleksija Kobala. V nedeljo, 25. junija, bo ob 14. uri pri spominskem muzeju Peršman v Lepeni nad Železno Kaplo srečanje v spomin na zločin nad Peršmanovo družino konec aprila leta 1945 in odprtje razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja iz Šentpetra v Rožu. V Marijini božjepotni cerkvi na Višarjah pa bo v nedeljo po opoldanski maši koncert vokalne skupine Gallina.

Trije koroški Slovenci so prejeli pretekli teden visoka odlikovanja. Diplomat, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, Slovenec iz Sveč v Rožu, je prejel visoko odlikovanje nemških socialnih demokratov – nagrado Wilhelma Bocka 2017. Inzko je prvi Avstrijec, ki je prejel to priznanje, ki ga nemška socialna demokracija podeljuje za mirovna prizadevanja v južni, srednji in vzhodni Evropi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je na skupščini sprejela nove izredne in dopisne člane. Med njimi sta dva koroška Slovenca: pesnica in pisateljica Maja Haderlap in univerzitetni profesor, znanstvenik in slavist dr. Ludvik Karničar. Oba sta doma v grapah, ki obkrožajo Železno Kaplo in dajejo tukajšnjim ljudem posebno energijo, saj so tudi doma mnogi literati in domoljubi. Maja je doma v Lepeni, Karničar pa na Obirskem. Ugledni profesor graške Univerze in jezikoslovec dr. Karničar je prejel tudi letošnjo Štrekljevo nagrado, poimenovano po dialektologu in etnologu Karlu Štreklju. Nagrado so podelili na Gorjanskem pri Komnu na slovenskem Krasu.

Dr. Ludvik Karničar je tudi med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je v ponedeljek, 19. junija, podelil predsednik republike Borut Pahor. Obirčan, gonilna sila graške slavistike, vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kulturni posrednik med Slovenci in Avstrijci in človek, ki je ohranjal tradicijo Gradca kot pomembnega univerzitetnega slovenističnega središča, je bil odlikovan z redom za zasluge. Nad trideset let sodeluje pri leksikalni inventarizaciji slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Zavzema se za privilegiran položaj nacionalnih jezikov in se upira nadomeščanju z globalnim jezikom. Je tudi podpredsednik novega slovenskega inštituta na Dunaju. Tudi dr. Marija Makarovič, ki je prejela medaljo za zasluge, je povezana s Slovenci na Koroškem. S svojimi raziskavami o življenju, navadah in oblačilih Slovencev od Koroške do Kočevskega je opravila veliko delo in s tem sooblikovala slovensko etnografsko vedo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / / 15:56

Priznanja za predano delo

Poljče – Člani zgornjegorenjskega območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo so se pretekli petek zbrali na rednem letnem zboru, tudi tokrat v Natovem Centru odličnosti v Poljčah. Ob tej pril...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 16. november 2019 / 13:01

Uživati v vsakem skupnem trenutku

Dve leti po izidu njune prve skupne skladbe Za ljubezen sta potrebna dva, ki sta jo prvič zapela na Melodijah morja in sonca, sta se Daniel Rampre in Andreja Čamernik, ki ima po novem tudi priimek...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 16. november 2019 / 13:00

Kakšen razvoj si želijo

V Cerkljah pripravljajo strategijo razvoja občine do leta 2030. K soustvarjanju skupne prihodnosti so povabili tudi občane.

Kranj / sobota, 16. november 2019 / 13:00

Korak k urejanju kanjona

Večina kranjskih mestnih svetnikov je podprla odlok o urejanju kanjona Kokre, kar je pomemben korak k ureditvi tega območja mesta.

Gorenjska / sobota, 16. november 2019 / 12:52

V spomin: Justina Rozman (1916–2019)

Justina Rozman, dekliško Ambrožič, se je rodila v Dolenjem Logatcu Vinku Ambrožiču in Mariji, in sicer kot drugorojenka v veliki družini. Bila je odličnjakinja in po osnovni šoli so jo pos...

Zanimivosti / sobota, 16. november 2019 / 12:46

Seniorji so postali manekeni

V jeseniškem domu starostnikov so pripravili modno revijo, na kateri so se v manekene prelevili kar stanovalci. Po »modni pisti« v domski dvorani so se sprehodili v izbranih oblačilih, ki so namenjena...