Končno počitnice!

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sobota, 24. junij 2017 / 14:46

Spoštovani! Danes smo pisali preverjanje znanja, čez en teden je na vrsti preizkus. Ker je že na prvi pogled precej otrok preverjanje rešilo pomanjkljivo, vas prosim, da otroke ta teden usmerite k učenju angleščine. Upam, da se uspešno izognemo neljubim situacijam. Hvala za sodelovanje.« Približno takole je bil videti dopis, ki smo ga malce pred koncem šolskega leta prejeli starši četrtošolcev na naši šoli. In ga je večina staršev razumela kot pritisk na nas, ker naši otroci ne znajo dovolj. In je zato povzročil precej nejevolje zlasti pri tistih starših, ki smo prepričani, da je poučevanje stvar učiteljev, učenje pa učencev. A se vse prepogosto izkaže, da je v sodobni šoli očitno takšno prepričanje povsem zmotno.

Pa da ne bo pomote, nikakor ne krivim učiteljice, ki je otrokom pač želela najboljše. Ali pa se zgolj izogniti ponovnemu »zagovoru« pred starši, kot smo mu bili priča kmalu po začetku letošnjega šolskega leta, ko je morala na roditeljskem sestanku pred starši opravičevati svoje delo? In po kakšni logiki naj bi se starši, če nismo pedagogi, sploh spoznali na poučevanje angleščine oziroma na podlagi česa bi lahko sodili o njeni strokovni usposobljenosti? A kljub temu me je zmotilo prelaganje odgovornosti za znanje učencev na ramena staršev. Če večina otrok snovi ni razumela dovolj dobro, bi bila najbrž naloga učiteljice, da jim razloži na vsem razumljiv način. A ker v šoli za to očitno zmanjka časa, staršem pač ne preostane drugega, kot da se v svojem prostem času prelevimo še v učitelje. Zato skoraj razumem tiste starše, ki gredo v svoji zagnanosti pri spremljanju otrokovega dela v šoli tako daleč, da razlagajo, kako »smo pisali« matematiko, slovenščino, angleščino … Seveda se čutijo zaslužne za pridobljeno oceno, če so toliko vložili vanjo!

In tako je bilo vse do konca preteklega tedna, ko je v mnogih družinah šoloobveznih otrok vladalo skoraj obsedno stanje, ker je bilo ob vse daljših lepih dnevih otroke skoraj nemogoče zadržati znotraj štirih sten za zvezki in knjigami, ko so učitelji kar naenkrat hiteli s pridobivanjem ocen. Zato zagotovo nisem bila edina, ki mi je ta teden močno odleglo, ko se je bitka za ocene vendarle umirila in smo se spet lahko pogovarjali tudi o šoli brez groženj in povišanih tonov. Tako da se nič manj kot otroci počitnic veselimo tudi starši, ki smo skozi šolsko leto prav tako močno vpeti v šolske in obšolske dejavnosti svojih otrok.