Integrirana pridelava po starem le še do konca leta

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 14. oktober 2014 / 11:15

V novem programskem obdobju skupne kmetijske politike Evropske unije lahko kmetje, vključeni v integrirano pridelavo, izberejo lastni »paket« pridelovalnih zahtev ali se odločijo za preusmeritev iz integriranena v ekološko kmetovanje.

Kranj – V Sloveniji se je poleg konvencionalnega in ekološkega kmetovanja do­bro uveljavila tudi integrirana pridelava zelenjave, sadja, poljščin in grozdja, za katero je značilno, da ima gnojenje z organskimi gnojili prednost pred mineralnimi gnojili, naravni ukrepi pa prednost pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi. Uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev je omejena, gnojenje poteka na podlagi analize tal. Pridelava je nadzorovana, pridelovalec za to pridobi certifikat, ki je potrošniku jamstvo za pridelke višjih kakovostnih standardov.

Integrirana pridelava je bila doslej tudi eden od kmetijsko-okoljskih ukrepov Programa razvoja podeželja 2007–2013, ki sta ga slovenska država in Evropska unija tudi finančno podpirali. Po starem se bo ta ukrep izvajal le še do konca letošnjega leta. V novem Programu razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 podpor za integrirano pridelavo ne bo več, pač pa bo nov koncept kmetijsko-okoljskih in kmetijsko-podnebnih plačil omogočil pridelovalcem, da si bodo sami iz nabora pridelovalnih zahtev oblikovali svoj »paket« zahtev za pridelavo. Kmetje, ki bi torej tudi v novem programskem obdobju želeli pridobivati certifikat za integrirano pridelavo, se lahko tudi za na­prej prijavijo v kontrolo organizacijam, ki so že doslej izvajale tovrstno kontrolo in certifikacijo.

»Z letom 2014 se sedanje programsko obdobje končuje, zato je sedaj tudi pravi trenutek, da kmetje, ki so vključeni v ukrep integrirane pridelave, razmislijo o usmeritvah v novem programskem obdobju,« opozarja Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in dodaja, da je shema integrirane pridelave kot nacionalna, slovenska shema odlična prehodna stopnja za ekološko kmetovanje, ki je evropsko priznan sistem in se bo kot ukrep izvajal tudi v novem programskem obdobju. Kmetje, ki so vključeni v integrirano pridelavo, lahko storijo korak naprej in se preusmerijo v ekološko kmetovanje. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani v Sloveniji narašča. Vedno več vrtcev in šol ponuja otrokom ekološki zajtrk, malico ali kosilo, od letos pa velja tudi zahteva, da mora biti pri vsakem javnem naročanju živil, pijač in kmetijskih pridelkov najmanj deset odstotkov ekološko pridelanih živil.