Na srečanju gorenjskih izgnancev (od leve): dr. Milan Jazbec, Ivica Žnidaršič in Iztok Škofic / Foto: Primož Pičulin

Zgodovinski spomin naj živi

Na Kokrici je potekalo sedemnajsto srečanje gorenjskih izgnancev.

Kokrica – V okviru Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 deluje tudi osem gorenjskih odborov z nekaj več kot tristo člani. Vsako leto je eden od njih gostitelj srečanja gorenjskih izgnancev, letos je bil to kranjski, ki je že sedemnajsto srečanje po vrsti pripravil na Kokrici. Zbrane je na srečanju pozdravil njegov predsednik Iztok Škofic, čigar mama je bila v mladosti izgnanka. Med udeleženci je bilo veliko še živečih izgnancev in njihovih svojcev, ki so prepričani, da spomin na trpljenje med vojno izgnanih v Nemčijo, Hrvaško in Srbijo ne sme zbledeti in da je treba ohraniti zgodovinski spomin. »Redke smo še žive priče, ki smo doživeli nasilje fašizma in nacizma. Naj se sliši naš glas, da smo proti njima in tudi zoper nastanek novih fašističnih gibanj,« je na Kokrici dejala predsednica društva izgnancev Ivica Žnidaršič.

Izgnancev je bilo med vojno kar 60 tisoč, in čeprav razseljeni po tujih državah, so pokazali narodno zavest, človeško in moralno trdnost, je dejal slavnostni govornik prof. dr. Janko Prunk. Zaradi vsega tega imajo tudi danes pravico zahtevati spoštovanje svojih socialnih in človekovih pravic. Takoj po osvoboditvi jim država ni bila naklonjena, sami so obnovili porušene domove in znova zaživeli. Šele sedanja država, nastala leta 1991, jim je priznala status žrtev vojnega nasilja, odškodnine in rente. Toda brez prizadevanja društva izgnancev se to ne bi zgodilo, je dejal slavnostni govornik in tu omenil veliko vlogo predsednice Ivice Žnidaršič. »Kar uživate zdaj, ste si prislužili s svojim trpljenjem med vojno in s svojim delom po osvoboditvi. Tudi zato imate moralno pravico, da tudi danes dvignete svoj glas zoper krivice in nepoštenje v državi,« je dejal govornik. Udeležence srečanja je nagovoril tudi slovenski diplomat in kandidat za predsednika države dr. Milan Jazbec, ki je član ožjega vodstva društva in enako kot gostitelj Iztok Škofic sin izgnanke.

Na srečanju so s petjem in folklornim plesom nastopili učenci podružnične šole na Kokrici, harmonikarja Žan Urbac in Luka Mahnič, za dobro razpoloženje pa Veseli Begunjčani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 15. junij 2011 / 07:00

Nega balkonskih rastlin

Letos smo se preselili v novo stanovanje, ki ima velik balkon, in tako sem tudi prvič posadila korita z rožami. Rada bi imela zdrave in lepe rastline. Kako naj zanje skrbim?

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sreda, 7. februar 2024 / 23:00

Muzej preteklosti

Zabreznica – V Zabreznici se skriva edinstvena zbirka starih predmetov, orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih. Ta zakladnica preteklosti je delo ljubiteljskega zb...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Narastki iz kaš

Kaše so izredno hranljivo in uporabno živilo. Iz njih lahko naredimo narastke, tako na slan kot tudi sladek način. Take jedi so še posebej priročne, saj se naredijo v večji količini in do naslednje...

GG Plus / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Montaignovi Eseji končno vsi v slovenščini

Eseji I–III so svetovna filozofska klasika, v stolpu svojega gradu v Akvitaniji jih je v 16. stoletju spisal francoski renesančni humanist Michel de Montaigne (1533–1592). Zdaj smo jih končno dobili t...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 16:22

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, Tanja! Zanima me, ali bom kdaj babica. Imam sina in hčerko, oba imata partnerja, hčerka tudi živi pri fantu, sin je še doma, in kot kaže, bosta s »ta mlado« skupaj zaživela v...

Kronika / sreda, 7. februar 2024 / 16:21

Raziskava: upad pripetosti otrok

Tudi letos projekt Pasavček: slovenski policisti so lani ugotovili 4020, v letu 2022 pa 4701 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih.