Med prejemniki velikih in malih Prešernovih nagrad so mnogi v svoj izvod monografije želeli tudi avtorjev podpis: (z leve) ilustratorka Liljana Praprotnik Zupančič - Lila Prap, fotograf Tone Stojko, literat Aleš Berger in kipar Mirsad Begić. / Foto: Primož Pičulin

Portreti, ki so vrh naše kulture

V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju so v četrtek odprli razstavo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada 1996–2017: Tone Stojko – Portreti. Stojkove izjemne fotografske upodobitve vrhunskih slovenskih ustvarjalcev, nagrajencev zadnjih enaindvajsetih let, bodo na ogled celotno poletje, portreti, objavljeni v obsežni monografiji, ki je prav tako izšla, pa za vedno.

Kranj – Še nikoli doslej se odprtja razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev ni udeležilo toliko vrhunskih slovenskih umetnikov in ustvarjalcev v kulturi kot minuli četrtek. Z razlogom. Edinstvena galerija v Sloveniji vse od svojega nastanka sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prireja razstave del nagrajencev likovne in vizualne umetnosti, zadnjih sedem let pa vsako leto dan po podelitvi v Cankarjevem domu predstavlja aktualne dobitnike najvišjih državnih nagrad na področju kulture, od tega pet let tudi z razstavo njihovih portretov. Tokrat v svoje prostore vabi z razstavo, ki združuje vse nagrajence zadnjih 21 let, saj je na ogled kar 173 njihovih portretov, ki jih je od leta 1996 do 2017 posnel eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev in umetniških fotografov Tone Stojko, ki je leta 1984 za razstavo gledaliških fotografij tudi sam prejel nagrado Prešernovega sklada.

Tako je prvo nadstropje galerije namenjeno portretom 42 Prešernovih nagrajencev, nagrajenci Prešernovega sklada so na ogled v razstavnih prostorih v pritličju in v drugem nadstropju, portrete skladovih nagrajencev zadnjih osmih let pa so razstavili v Galeriji Prešernove hiše. Kot je povedal vodja galerije Marko Arnež, sta razstava in obsežna monografija Stojkovih portretov, ki so jo ob tem izdali, rezultat dolgoletnega sodelovanja z upravnim odborom Prešernovega sklada, saj so lani vse razstavljene portrete tudi odkupili in so poleg številnih likovnih del, ki so sicer v zbirki, tako še dodatna obogatitev galerije. »Lahko bi rekel, da je knjiga tudi nadaljevanje knjige, ki je pred enaindvajsetimi leti izšla v Gorenjskem muzeju in v kateri so predstavljeni nagrajenci od leta 1947 do 1996.«

Delo Toneta Stojka je tako v monografiji kot na odprtju razstave predstavila kustosinja Muzeja in galerij mesta Ljubljana Marija Skočir, ki je poudarila, da je portret umetniško delo, s katerim se na različnih področjih umetnosti prej ali slej sreča vsak avtor in z njim poseže v globino portretirančeve biti. Govorila je o bogatem fotografovem opusu na različnih področjih: bil je odličen fotoreporter Mladine, tudi v prelomnih dogodkih Slovenske države, njegovo mojstrstvo je gledališka fotografija, njegovi akti in telesa v gibanju so kot živi portreti. »Vsak Stojkov portret je neke vrste nova rešitev vsebinskega in likovnega problema – katerega največji izziv morda ni poza, obraz ali osvetlitev, temveč položaj in gestikulacija rok,« med drugim ugotavlja Skočirjeva.

O razstavi in Stojkovih portretih je spregovoril tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer, kot je dejal, v dveh vlogah, najavljeni in vlogi dolgoletnega prijatelja. »Sodelovanje odbora z Galerijo Prešernovih nagrajencev se bo v prihodnje krepilo naprej, iskali bomo še različne nove oblike. Delo galerije je zelo pomembno, saj nagrajence promovira naprej in se nagrada tako ne konča s podelitvijo 7. februarja zvečer,« je povedal Möderndorfer. »S Tonetom sva se prvič srečala leta 1982 v Gledališču Glej, kjer sem režiral svojo prvo predstavo, on pa jo je fotografiral. Nikoli ne bom pozabil, kako je sledil igro in njeno energijo prenašal na fotografije. Predstave ni le dokumentiral, ampak je uspel iz nje narediti nekaj več. Tako tudi njegovi portreti niso le slike obrazov, ampak je v njih ujeta energija portretirancev.« Da stanje v kulturi v Sloveniji ni dobro, zato je izid knjige, kot je monografija Stojkovih portretov Prešernovih nagrajencev, še prav poseben dogodek.

Nazadnje je spregovoril še avtor portretov. Da ga je leta 1996 k sodelovanju povabil takratni oblikovalec tiskanega almanaha nagrajencev Miljenko Licul. »Od takrat sem leto za letom fotografiral za almanah, ki je bil ob podelitvi na voljo gledalcem in nagrajencem. Čas za fotografiranje bil vsako leto od 1. do 25. januarja. Če bi ga imel več, bi bile mogoče fotografije drugačne, res pa je, in to vsi nagrajenci vedo, da smo si vzeli veliko časa za fotografiranje. Sam jih razumem, saj sem prav tako raje za kamero kot pred njo. Fotografije so v marsičem naredili predhodni pogovori z njimi. Fotografirati sem običajno nehal, ko sem vedel, da imam prave posnetke. Med dvesto do tristo posnetki sem na koncu izbral tri,« je svoje delo predstavljal Stojko, zadovoljen tako z razstavo kot monografijo. Razstavo je odprl Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo z besedami, da so Stojkove fotografije nagrajence na neki način ''zamrznile'' v času, ko so ti ustvarili svoja najboljša dela.

Razstava bo na ogled vse poletje do konca avgusta Zavod za turizem in kulturo Kranj pa v sodelovanju z galerijo pripravlja tudi Poletje s Prešernovimi nagrajenci. Tako bo danes, v torek, 20. junija, ob 18. uri na terasi letališča Fraport Ljubljana predstavitev pesniške zbirke Dotiki daljav / Pesmi Prešernovih nagrajencev 1996–2017. Pesniška zbirka z naslovom Dotiki daljav / Pesmi Prešernovih nagrajencev 1996–2017 predstavlja 24 pesmi s prevodi 24 pesnikov. Tako pesmi kot prevode so izbrali pesniki sami, prevedeni pa so v 11 različnih jezikov. Likovna oprema zbirke je iz Istrskih skicirk akademskega slikarja Emerika Bernarda, Prešernovega nagrajenca leta 1997. V petek, 23. junija, ob 19. uri pa bo v Prešernovi hiši Predstavitev nagrajencev Prešernovega sklada, fotografov Tona Stojka, Joca Žnidaršiča, Stojana Kerblerja in Milana Pajka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 12. julij 2022 / 12:03

Diamantna Jernej Oblak in Nejc Urh

Splošno maturo je v spomladanskem roku letos uspešno opravilo 5194 dijakov četrtih letnikov oziroma 95,41 odstotka, vse možne točke je zbralo 18 maturantov.

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 24. julij 2021 / 19:05

Najboljši športni plezalci znova v Kranju

Kranj – Po lanskem tekmovalnem premoru, ko je bila izpeljana le ena tekma v svetovnem pokalu v športnem plezanju, je letos že skoraj vse po starem. Tekmovalna sezona je v polnem zamahu, v Kranju se...

Zanimivosti / sobota, 24. julij 2021 / 19:04

Ko se pot konča

Sodobni meščani, ujetniki betonske džungle, se vse bolj vračajo k znamenitemu geslu nazaj k naravi. Želijo prečkati mejo med urbanim svetom in barvito naravo, ki vabi v svoje naročje v stilu znanih...

Radovljica / sobota, 24. julij 2021 / 19:00

Umrl je Jože Resman

Zgoša – Po krajši bolezni je v 76. letu umrl Jože Resman, v letih od 1990 do 1992 predsednik izvršnega sveta skupščine tedanje Občine Radovljica in celo desetletje, od 1992 do 2002, član Državnega...

Bled / sobota, 24. julij 2021 / 18:59

Razstava na Jezerski promenadi

Bled – Na Jezerski promenadi na Bledu je do 20. avgusta na ogled razstava z naslovom Dobro življenje – prosti čas na slikah Narodne galerije. »Po lanskoletni izjemno uspešni razstavi nekaterih najb...

Bohinj / sobota, 24. julij 2021 / 18:58

Iniciativa hotelov za donacije gorskim reševalcem

Bohinjska Bistrica – V butičnem hotelu Sunrose 7 v Bohinjski Bistrici v teh dneh začenjajo iniciativo, imenovano 2,864 za gorske reševalce. Svoje goste, namreč spodbujajo, da donirajo vsaj 2,864 ev...