V gore s kapo in rokavicami

Poletna planinska sezona se je začela, a v gorah nas še lahko presenetijo zasneženi odseki poti. Gorski reševalci so letos zabeležili že 154 intervencij, kar je 54 več kot lani v istem obdobju; sedem je bilo tudi smrtnih žrtev.

Kranj – Planinska sezona je v polnem razmahu in v gorah je iz dneva v dan več planincev. Da statistika nesreč ne bi bila tako zaskrbljujoča kot minula leta, so na Planinski zvezi Slovenije, Gorski reševalni zvezi Slovenije, Policiji in Slovenski vojski združili moči in predstavili napotke za varen obisk gora.

V dolini poletje, v gorah še ne

»Na določenih delih planinskih poti je še vedno lahko zbit in pomrznjen sneg in za prečenje takšnega mesta so potrebne izkušnje in primerna oprema (cepin in dereze), sicer je bolje, da se obrnemo, sploh na strmem in izpostavljenem terenu. Svetujemo uporabo čelade, sploh kjer planinske poti potekajo pod stenami in je večja možnost padajočega kamenja ali na sestopih po meliščih in izpostavljenih planinskih poteh, kjer lahko hitro pride do zdrsov ali padcev in je glava izpostavljena trkom ob trdo in skalno podlago,« je opozoril strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, ki obiskovalcem gora polaga na srce, naj ne pozabijo na obvezno opremo. V nahrbtnik tako ne glede na zahtevnost in dolžino ture sodijo: osebni komplet prve pomoči, t. i. astronavtska folija (kupimo jo v lekarni) ali velika črna vreča za smeti, ki nas učinkovito obvaruje pred podhladitvijo ali toplotnim udarom, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo ter topla oblačila, kapa in rokavice, saj nas v visokogorju tudi poleti lahko zlahka preseneti mraz. Gorski reševalci največ podhladitev obravnavajo ravno v poletnih mesecih.

Planinske koče so že odprte

Opozoril je tudi na primerne čevlje oz. gojzarje, ki naj poleti ne bodo pretežki, ter hrano in pijačo – v nahrbtniku naj bi imeli le »zlato rezervo«, saj vse drugo lahko dobimo v planinskih kočah. Te so v veliki večini že odprte, preostale bodo ta konec tedna, razen Doma Petra Skalarja na Kaninu, ki je zaprt zaradi obnove in bo pripravljen šele naslednjo sezono.

Med vzroki za nesreče še vedno prevladuje zdrs, pa tudi nepoznavanje terena, telesna in duševna nepripravljenost, v dveh primerih je bil kriv tudi alkohol. Sploh hoje v gore »kar tako« je vse več, saj planinci raziskujejo območja izven planinskih poti, veliko je tudi takih, ki ne upoštevajo, da vrsta kroničnih bolezni na nas v gorah vpliva bistveno drugače kot v dolini. Pomembno je tudi, da se poleti v gore odpravimo dovolj zgodaj, da se izognemo vročini in večji verjetnosti popoldanskih neviht.

V pripravljenosti tudi helikopterska ekipa

Drugega junija se je na brniškem letališču začelo tudi dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah, ki bo trajalo do 1. oktobra. Junija in septembra bodo ekipe v pripravljenosti od petka do nedelje, julija in avgusta pa prav vse dni v tednu. »V času dežurstva ekipe vsako leto opravijo okoli 140 reševanj, kar je več kot tretjina vseh intervencij, največ se jih opravi ob sobotah in nedeljah. Vsako leto je več intervencij zaradi bolezenskih stanj in reševanja nepoškodovanih, ki zaidejo z označenih poti malo po svoje in ne najdejo varnega izhoda iz težav. Z njihovim reševanjem nastajajo stroški, ekipe pa niso na voljo za intervencije, ko je mogoče nekdo zaradi poškodbe ali bolezni resnično življenjsko ogrožen,« pa pravi Robert Kralj, pomočnik poveljnika PPE za gorsko enoto policije.

Pri nesreči v gorah naj obiskovalci pokličejo na številko 112 in sporočijo, za kakšno poškodbo gre, koliko je poškodovanih, čim bolj točen kraj ter vremenske razmere.