Janez Kecel – najbogatejši kamniški župan

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. junij 2017 / 08:45

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (103)

Nekako v slovenski navadi je, da pri nekom, ki se priseli v naš kraj, radi ponavljamo, da je priseljenec, da ni domačin. To se navadno pripiše tudi Janezu Keclu (Kezel), ki je bil v letih 1870–1879 najbogatejši kamniški župan svojega časa, čeprav se je rodil 15. junija 1839 v Kamniku očetu Mihaelu Keclu, priseljenemu iz Mengša, in njegovi ženi Mariji. Kot kamniški župan je ostal v spominu tudi kot »nemškutar«. Svoje pronemške usmeritve ni nikoli skrival. Leta 1859 je sodeloval pri ustanovljenem nemškem bralnem društvu Lesevere in si prizadeval za ukinitev kamniške Narodne čitalnice oziroma da bi jo povezal z društvom Leseverein v tako imenovani Bürgverein. Do tega ni prišlo, čeprav so nekateri premožni meščani slovensko čitalnico zapustili. Janez Kecel je bil politik, poslanec in trgovec. V času županovanja so mu očitali slabo gospodarjenje z mestnim premoženjem, slabo delovanje žandarske službe, nezanimanje za popravilo cest itd. Kljub temu so ga na mesto župana izvolili trikrat. Zaradi številnih darov za kamniško frančiškansko cerkev naj bi tedanji gvardijan kamniškega samostana v Rimu dosegel, da je leta 1876 postal celo vitez božjega groba. Tretjega mandata ni končal, ker je  zaradi nepravilnosti pri vodenju občine po nasvetu občinskega odbora odstopil, vendar se je s politiko ukvarjal tudi po odstopu. Umrl je v Kamniku leta 1888, pokopan pa je na kamniških Žalah v eni največjih in najimenitnejših grobnic.

Bil je izjemno podjeten mož, ki je prišel do velikega premoženja s trgovino, opravljanjem številnih trgovskih in obrtnih dejavnosti ter s poroko z Marijo Prašnikar, hčerjo premožnega podjetnika Alojza Prašnikarja, s katero se je poročil novembra 1864. Z ženo sta imela prijavljenih več gospodarskih dejavnosti: izdelovanje mila, trgovino z mešanim blagom, specialno trgovino z barvami in opekarno. Janez Kecel pa je imel v lasti tudi obsežne gozdove na Dobravi, Kosmaču, Pijavšniku, Mestnem lesu, Lancerju, Suhem potoku in na Tolsti gori ter nekaj polj v okolici mesta. Poleg domače hiše na Glavnem trgu v Kamniku (tedaj Mesto 39) sta imela zakonca Kecel v Kamniku več hiš, ki sta jih dajala v najem. Bil je tudi med ustanovitelji leta 1876 ustanovljenega kamniškega zdravilišča Kurhaus, v okviru katerega je bila tudi restavracija, ki jo je vodila njegova žena. Leta 1877 pa je bil na listi nemške stranke izvoljen v kranjski deželni zbor kot poslanec mestne kurije Tržič - Radovljica - Kamnik. Bil je med ustanovnimi člani leta 1882 ustanovljene kamniške Prostovoljne požarne brambe. Navduševal naj bi se tudi nad uvedbo nemščine kot učnega jezika v tretjem in četrtem razredu glavne šole.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Jesenicah se je 12. 6. 1832 rodil slovenski duhovnik, strokovnjak za planinsko gospodarjenje Janez Mesar. Bohinjci se imajo za svoj znameniti bohinjski sir zahvaliti njemu.

V Vodicah se je 13. 6. 1889 rodil pianist in glasbeni pedagog Anton Trost. Izredno se je uveljavil na Dunaju. Na novi Glasbeni akademiji je postal njen rektor.

Na Dunaju se je 15. 6. 1528 rodil kranjski deželni vladar, vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine Herbard Auersperg, imenovan tudi Herbard Turjaški.