Maribor je tudi Vurnikov

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / sreda, 14. junij 2017 / 14:57

Letošnja četrta Vurnikova pot v okviru letošnjih Vurnikovih dni, praznika krajevne skupnosti Radovljica, je v soboto peljala v Maribor, kjer so pomembni sledovi dela radovljiškega arhitekta.

Radovljica – Krajevna skupnost Radovljica je za svoj praznik izbrala 1. junij, ko se je leta 1884 rodil eden največjih slovenskih arhitektov Ivan Vurnik. Vurnikovi dnevi v spomin na uglednega meščana so postali odmeven dogodek, ne le za mesto Radovljica, ampak za širše okolje. Pred štirimi leti so krajevna skupnost Radovljica in občudovalci Vurnikovega dela, še posebej Center arhitekture Slovenije, obogatili Vurnikove dneve z obiskom krajev, v katerih sta pustila svoje sledi arhitekt, ki je umrl leta 1971 in je tudi radovljiški častni občan, in njegova soproga, slikarka Helena Kottler Vurnik. Poleg tega pa na teh poteh popotniki spoznavajo tudi druge zanimive arhitekture različnih obdobij. Prvi dve poti sta vodili v Ljubljano, lanska pa v Trst in v Gorico.

Letošnje četrto Vurnikovo potovanje je bilo v soboto, cilj pa je bil Maribor, v katerem je Ivan Vurnik zapustil enkratno arhitekturno dediščino. Značilnosti Vurnikovega mariborskega ustvarjanja in drugih arhitekturnih posebnosti za mnoge Gorenjce manj poznanega štajerskega mesta so odkrivali Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic iz Centra arhitekture Slovenije, priznani slovenski arhitekt docent Robert Potokar, umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki in arhitektka Nives Čorak. Med potniki sta bila tudi Vurnikova vnukinja Mirjana Žumer Prelog in predsednik Krajevne skupnosti Radovljica Andrej Golčman.

Udeleženci Vurnikove poti so najprej obiskali tako imenovano Vurnikovo kolonijo na desnem, nekdaj delavskem bregu Drave. Po letu 1920 je namreč mladi arhitekt Vurnik kot človek z izostrenim občutkom za družbene in socialne probleme spremljal reševanje arhitekturnih in stanovanjskih vprašanj po Evropi med delavstvom, še posebej na Dunaju, in v letih 1927 in 1928 o tem obširno pisal v Domu in svetu, v koledarju Mohorjeve družbe in v Slovencu, v katerem je objavil tudi načrte vrstnih hiš, ki bi jih »priden delavec« v dvajsetih letih lahko odkupil. Tedanja mariborska oblast, ki se je zavedala stisk vedno številnejšega delavstva in tudi nevšečnosti, ki bi jih lahko njegovo nezadovoljno povzročilo, je sprejela Vurnikovo idejo, zagotovila 70.000 kvadratnih metrov veliko in tedanjim zahtevam primerno komunalno opremljeno zemljišče, na katerem je bilo hitro zgrajenih 211 enot! Ivan Vurnik se je v tem primeru izkazal kot vrhunski arhitekt in izjemoma tudi urbanist. Sobotna Vurnikova pot v Mariboru se je nadaljevala z ogledom cerkve Rešnjega telesa v Vurnikovi koloniji, železniške postaje, židovskega trga s stolpom in sinagogo, Naskovega oziroma Vetrinjskega dvorca, Tihčevega spomenika NOB, Hutterjevega bloka, tržnice, lutkovnega gledališča v minoritskem samostanu in salezijanskega centra svetega Janeza Boska na Taboru, kjer je bil v arhitekturno izvirni cerkvi izlet sklenjen z nastopom pevcev Renate Gračner in Mitja Krajnca ter flavtistke ter pianistke Žive in Neje Skrbiš.