
Nova ustava brez slovenskega aplavza
Sejo deželnega zbora, na kateri so sprejemali novo ustavo, je prekinila skupina mladih Slovenk in Slovencev, ki je s petjem Polanškove pesmi Sosed sosedu protestirala zoper določitev nemščine kot edinega jezika dežele. Po petju so mladi Slovenci mirno zapustili dvorano deželnega zbora.
Pretekli četrtek je 25 poslancev socialdemokratske in ljudske stranke ter zelenih ter poslanec liste Team Stronach v koroškem deželnem zboru sprejelo novo deželno ustavo. Proti je bilo devet poslancev svobodnjaške stranke in zavezništva za prihodnost Avstrije ter samostojni poslanec Siegfried Schalli. Sprejem nove deželne ustave v Sloveniji ne bi povzročil posebne pozornosti, če ne bi bilo v njej govora tudi o Slovencih na Koroškem. Njihova pričakovanja so bila pri nastajanju ustave velika, saj so bili v njenem osnutku omenjeni kar dvakrat, slovenščina pa kot eden od deželnih jezikov. Žal se vsa pričakovanja niso uresničila predvsem zaradi manevra Ljudske stranke, ki je zahtevala spremembo osnutka v škodo Slovencev. Slovenci so tako omenjeni v ustavi, kar je nesporno napredek, žal pa je kot edini deželni jezik zapisana nemščina.
Izkušeni avstrijski politik, koroški Slovenec dr. Valentin Inzko je ob tem dejstvu dejal, da je globoko razočaran nad novo ustavo. »Zaščiten je živalski svet, zaščiteno je nedeljsko mirovanje, slovenski jezik pa ne. Sedaj imamo narodno skupnost, ki je sicer omenjena v ustavi, govori pa nemško,« je povedal dr. Inzko. Od nove ustave je več pričakoval tudi podpredsednik Narodnega sveta Nanti Olip. Zanj je ta »minumum od minumuma«, kar je odraz politične stvarnosti v deželi, ko se »po majhnih, polžjih korakih politika premika naprej, večjih premikov pa ni v stanju doseči«. Za Olipa je omemba slovenske manjšine logična posledica določila zvezne ustave, ki v 8. členu govori o jezikovno raznolikih deželah in občinah. V deželni ustavi pa so občine izvzete iz te odgovornosti, kar lahko poslabša položaj Slovencev.
Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru, ocenjuje novo ustavo kot dejanje v dobro Slovencev, saj so prvič omenjeni v najvišjem aktu dežele. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm priznava, da je manjšina pričakovala nekaj več, vendar tudi pri tem besedilu ne gre za katastrofo in nazadovanje. Dežela v enem aktu prvič prostovoljno priznava pomen avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena, kar je zapisano tudi v razlagi posameznega člena. Da gre za korak naprej, meni tudi predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik.