Škrlatinka

Da jih ne pozabimo ... (5)

Škrlatinka (Scarlatina) je še vedno zelo razširjena in je najpogostejša nalezljiva bolezen med otroki v starosti od enega do štirih let. Povzroča jo bakterija, imenovana betahemolitični streptokok skupine A, ki se predvsem prenaša iz žrela okuženega na zdravega s kapljicami sline. To se dogaja še posebno tam, kjer so otroci v tesnem stiku. Po kratki inkubaciji, navadno že po 2–4 dneh, se pojavijo vročina, otekle in boleče vratne bezgavke, bolečine pri požiranju in v glavi, nemara tudi v trebuhu in večinoma tudi bruhanje. Telesna temperatura lahko preseže drugi dan celo 40 °C. Takrat se pojavi po koži trupa značilen droben in hrapav rdeč izpuščaj, v žrelu pa močno boleče vnetje z belo obloženim jezikom, ki se postopoma odlušči in postane »malinast«. Za škrlatinko je značilno, da na obrazu ni izpuščaja, pač je videti ob ustih in nosu poseben bled trikotnik. Vročina pade in čez približno teden dni se prične koža po trupu luščiti, nazadnje tudi na podplatih.

Streptokok je zelo občutljiv na klasični antibiotik, penicilin ali (pri otroku, ki je nanj alergičen) kakšen drug ustrezen preparat, ki ga mora bolnik dobivati deset dni, četudi nima več subjektivnih težav. To je zelo pomembno, da se izognemo morebitnim zapletom, ki so bili pred antibiotičnim obdobjem zelo pogosti in nevarni. Izjemoma se pojavijo še danes in so lahko gnojni, kot je vnetje srednjega ušesa, ali pa imunski, recimo vnetje ledvic (glomerulonefritis) ali revmatična vročica. Takim komplikacijam se izognemo z dosledno desetdnevno penicilinsko terapijo. To lahko zdravnik uporabi tudi, če hoče preprečiti novo okužbo pri ogroženih otrocih.

Koristno je, da damo ob tem obolenju pregledati urin, včasih pa se bo treba odločiti še za kakšno drugo preiskavo. Že na začetku bolezni bo terapevtu pri diagnozi koristil pozitiven hitri bris žrela na hemolitični streptokok, ki je narejen v pol ure; na rezultat običajnega brisa je treba čakati dan ali dva. Škrlatinka se lahko pri istem otroku še kdaj ponovi.

Vnetje žrela (faringitis) večinoma (pri dveh tretjinah bolnikov) povzročajo tudi najrazličnejši virusi, pri katerih ni potrebna antibiotična terapija.

V Sloveniji se pojavlja škrlatinka ciklično čez vse leto, vendar je najpogostejša v zimskih mesecih. Leta 2015 so našteli 3083 primerov.

Že veliko pred drugimi učenjaki je Slovenec Marko Anton Plenčič (1705–1786), profesor na dunajski medicinski fakulteti, v svoji knjigi opisal klinično sliko škrlatinke in pri tem domneval, da jo na daljavo prenašajo neke klice, imenovane kontagij. Plenčiča imamo lahko za prednika bakteriološke ere.