
Nadškofiji vrnili še osemsto hektarov
Z odločbo Upravne enote Radovljica je bilo pred kratkim Nadškofiji Ljubljana vrnjeno še nekaj več kot osemsto hektarov gozdov. Gre za območje okoli Biatlonskega centra Pokljuka.
Radovljica – Gozdovi v okolici biatlonskega centra na Pokljuki so bili z odločbo, ki jo je Upravna enota Radovljica izdala konec marca, vrnjeni Nadškofiji Ljubljana. Nadškofija ima tako sedaj v lasti večino pokljuških gozdov. Kot je povedal Marko Matjašič, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, družbe, ki upravlja gozdove Nadškofije, v postopkih za zdaj ostaja še okoli deset odstotkov zemljišč, ki jih je v postopku denacionalizacije zahtevala Nadškofija. Gre za zemljišča na območju Mrzlega studenca. Z vračilom zemljišč v okolici biatlonskega centra pa se, kot še pravi, predvsem »povečuje obseg del v gozdovih, ki jih izvajamo za lastnika podjetja, ki je hkrati tudi lastnik gozdov«. Zemljišče, na katerem stojijo biatlonski center, vojašnica in smučišče Viševnik, ostajajo v lasti države oziroma ministrstva za obrambo.
Celoten zahtevek Nadškofije Ljubljana se je nanašal na 21 tisoč hektarov, pojasnjujejo na Upravni enoti Radovljica. Nadškofiji so v naravi že vrnili 18.200 hektarov in približno 73 hektarov v obliki odškodnine. »Po obsegu so postopki že v večini rešeni, v vsaki od nerešenih zadev je treba odločiti le še o delu zahtevka.« Tako so na prvi stopnji ostale nerešene le še štiri zadeve. »V dveh zadevah še preverjajo podatke, ali je imel upravičenec pravico dobiti odškodnino od avstrijske države, v eni zadevi je na področju denacionalizacije zasebnih gospodarskih objektov treba odločiti le še o delu zahtevka, ki se nanaša na vrnitev nepremičnin ob Blejskem jezeru.«
Na področju kmetijstva je treba odločiti še o delu premoženja Nadškofije Ljubljana. Ta zadeva se zaradi obsežnosti in različnih zavezancev rešuje z delnimi odločbami. Odločanje je zaradi pritožbenih zahtevkov dolgotrajno in zahtevno.
Sicer pa so od vseh prejetih zahtevkov za vračilo (581) na področju denacionalizacije rešili že 99,6 odstotka zadev, tudi vse zahtevke agrarnih skupnosti. »V reševanju so nam ostali zgolj še postopki, ki jih ni bilo mogoče zaključiti. Razlog za to so pritožbe na vsako izdano odločitev, prošnje za podaljšanje roka zaradi pridobivanja dodatne dokumentacije, nadomestna zemljišča ali sklenitev poravnave. Večina nerešenih zadev je v zaključni fazi. Menim, da smo tudi na področju denacionalizacije naredili velik napredek, saj smo pri vseh postopkih naredili vse, kar je bilo v dani situaciji mogoče,« je pojasnila načelnica upravne enote Radovljica Maja Antonič.