Slovenska govorica Lipalje vasi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 28. maj 2017 / 14:24

Z nekaj zamude pišem o izidu monografije Lipalja vas in njena slovenska govorica, ki govori o izginjajočem slovenskem jeziku v skrajnem zahodnem delu Kanalske doline in predstavlja celovitejši strokovni vpogled v družino slovenskih narečnih skupin. Monografija, ki je bila prvič predstavljena na letošnji svetovni dan jezikov, prinaša podroben in strokovno izdelan opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev v tem delu Kanalske doline, kjer je še v začetku 20. stoletja slovensko govoreče prebivalstvo pomembno oblikovalo vaško življenje. Bralec, še posebej pa jezikoslovec, lahko uživa v prebiranju značilnosti slovenskega govora ter se skozi seznam hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj pouči o njihovem izvoru, sta ob izidu zapisala predsednica in podpredsednik Slovenskega kulturnega središča za Kanalsko dolino Planika dr. Nataša Gliha Komac in Rudi Bartaloth. Izid monografije so omogočili Slovensko kulturno središče Planika, Inštitut za slovenski jezik pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta in Založba Znanstveno raziskovalnega centra ob pomoči dežele Furlanije in Julijske Krajine.

Monografijo, ki je zorela tudi s pomočjo raziskovalnih taborov mladih, ki v Kanalski dolini obiskujejo izbirne tečaje slovenščine, je pisalo več avtorjev. Zgodovinar in publicist Vlado Klemše med drugim piše, da je Lipalja vas domovina Kovačev, Trinkov in Temmlov, kjer so v 19. In 20. stoletju sobivali zlasti slovensko in nemško govoreči prebivalci, pa tudi italijansko in furlansko govoreči. O slovenski besedi v Lipalji vasi, o ziljskem dialektu v dolini in hišnih imenih pišejo Karmen Kenda Jež, Vera Smole, Robert Grošelj in Matej Šekli. Skratka, monografija prinaša »verodostojen opis in zven zadnjih slovenskih besed v tem kraju«. Govorci, ki so bili povabljeni v nastajanje monografije, pa so dobili to priložnost v jeseni svojega življenja. V tem najbolj zahodnem delu Kanalske doline je namreč slovenščina že skoraj povsem izginila iz javnega življenja.