Monografija Lipalja vas in njena slovenska govorica je tudi pogled v nekdanjo organiziranost družinskega in vaškega življenja.

Slovenska govorica Lipalje vasi

Z nekaj zamude pišem o izidu monografije Lipalja vas in njena slovenska govorica, ki govori o izginjajočem slovenskem jeziku v skrajnem zahodnem delu Kanalske doline in predstavlja celovitejši strokovni vpogled v družino slovenskih narečnih skupin. Monografija, ki je bila prvič predstavljena na letošnji svetovni dan jezikov, prinaša podroben in strokovno izdelan opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev v tem delu Kanalske doline, kjer je še v začetku 20. stoletja slovensko govoreče prebivalstvo pomembno oblikovalo vaško življenje. Bralec, še posebej pa jezikoslovec, lahko uživa v prebiranju značilnosti slovenskega govora ter se skozi seznam hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj pouči o njihovem izvoru, sta ob izidu zapisala predsednica in podpredsednik Slovenskega kulturnega središča za Kanalsko dolino Planika dr. Nataša Gliha Komac in Rudi Bartaloth. Izid monografije so omogočili Slovensko kulturno središče Planika, Inštitut za slovenski jezik pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta in Založba Znanstveno raziskovalnega centra ob pomoči dežele Furlanije in Julijske Krajine.

Monografijo, ki je zorela tudi s pomočjo raziskovalnih taborov mladih, ki v Kanalski dolini obiskujejo izbirne tečaje slovenščine, je pisalo več avtorjev. Zgodovinar in publicist Vlado Klemše med drugim piše, da je Lipalja vas domovina Kovačev, Trinkov in Temmlov, kjer so v 19. In 20. stoletju sobivali zlasti slovensko in nemško govoreči prebivalci, pa tudi italijansko in furlansko govoreči. O slovenski besedi v Lipalji vasi, o ziljskem dialektu v dolini in hišnih imenih pišejo Karmen Kenda Jež, Vera Smole, Robert Grošelj in Matej Šekli. Skratka, monografija prinaša »verodostojen opis in zven zadnjih slovenskih besed v tem kraju«. Govorci, ki so bili povabljeni v nastajanje monografije, pa so dobili to priložnost v jeseni svojega življenja. V tem najbolj zahodnem delu Kanalske doline je namreč slovenščina že skoraj povsem izginila iz javnega življenja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 16. maj 2017 / 06:00

Gorenjski glas, št. 39

Gorenjski glas, 16. maj 2017, št. 39

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 27. marec 2015 / 07:00

Delajo dobro za kraj

Skupina krajanov se je pod imenom Dovje-Mojstrana: zelena prihodnost zbrala v pobudi, ki skuša po zgledu dobrih praks ustvariti nekaj novega za kraj.

Kamnik / petek, 27. marec 2015 / 07:00

Mladi o svoji domovini

V prostorih Občine Kamnik je do konca marca na ogled razstava 42 likovnih in literarnih del – pogledov in razmišljanj mladih o pomenu samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Razvedrilo / petek, 27. marec 2015 / 07:00

Povezane v plesu in prijateljstvu

Prvega aprila bo leto dni, kar je v Kranju začela delovati skupina Cowboy ritem, ki se je zaljubila v t. i. country line dance plese, ki postajajo vse bolj popularni tudi v Sloveniji.

Gospodarstvo / petek, 27. marec 2015 / 11:07

Predavanji o novostih pri dopolnilnih dejavnostih

Križe, Koroška Bela – Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Kranj in Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča vabita danes, v petek, ob 19. uri v sejno sobo Kmetijske zadruge Križe na predavanje o novosti...

GG Plus / petek, 27. marec 2015 / 17:18

V diplomaciji se tudi z molkom govori

V začetku devetdesetih let je imel LDS-ovski politik Franco Juri že pripravljene kovčke za svoj odhod v Argentino, kjer naj bi na naši ambasadi v Buenos Airesu nastopil mesto veleposlanika. Imel je...