S Klodičem v trajnostno mobilnost

Ob dnevu Alpske konvencije je v petek krstno vožnjo opravil spominski vagon inženirja Maksa Klodiča, predtem je bil v Bohinju posvet o trajnostni mobilnosti, na katerem so predstavili poročilo o stanju Alp.

Bohinjska Bistrica – Minuli petek je bila Bohinjska Bistrica povsem v znamenju trajnostne mobilnosti in Alpske konvencije. Dogajanje ob počastitvi osmega dneva Alpske konvencije so začeli s posvetom na temo trajnostne mobilnosti kot gradnika zelenega gospodarstva Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah, na katerem so predstavili šesto poročilo o stanju Alp. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je poudarila pomen zelenega in krožnega gospodarstva.

»Ministrstvo skrbi za izvajanje Alpske konvencije, teme pa se iz leta v leto spreminjajo, letos je to Trajnostna mobilnost. Tu je govora predvsem o železniški in kolesarski infrastrukturi, Julijske Alpe so znane tudi po pešpoteh in kot take pravi prostor za pogovor o trajnostni mobilnosti. Zatika se pri zagotavljanju sredstev,« je dejala ministrica Majcnova. Kot je dodal gostitelj dogodka direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, je Bohinj paradni konj v Julijskih Alpah, kar dokazujejo tudi številna povabila, da bi njegove primere dobre prakse prenesli v druge kraje. »Julijske Alpe so že predlani sprejele načrt razvoja, kjer je eden od produktov tudi trajnostna mobilnost, ki jo razvijajo tudi kolegi v Posočju in Zgornjesavski dolini, a čaka nas še kar nekaj dela.« Langus ocenjuje, da so lahko ponosni na opravljeno delo.

Ob začetku osmega dneva Alpske konvencije so namenu predali tudi prenov­ljen železniški vagon, ki bo postal stalni del sestave bohinjskega avtovlaka, ki redno povezuje Bohinjsko Bistrico z Mostom na Soči in Novo Gorico. Vagon je opremljen tudi kot stalna razstava v spomin na inženirja Maksa Klodiča, ki je pomagal pri gradnji Bohinjskega predora. Predor je prava inženirsko tehnična poslastica, saj je bil načrtovan z izjemno natančnostjo, ki presega natančnost olimpijskih prvakov v streljanju. Kot je poudarila Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, ki je pripravil razstavo o Maksu Klodiču, je bil ta poseben človek. »Z veseljem smo pristopili k temu projektu, saj gre za združitev zgodbe o gradnji Bohinjskega predora in pa zgodbe o inženirju Klodiču. Zapustil je zapise in dokumente, po katerih smo lahko pripravili razstavo. Predor je bil izkopan večinoma ročno, nagajala jim je voda, a kljub temu so ga izkopali z neverjetno natančnostjo,« je dejala Žibertova in dodala, »Maks Klodič je bil izjemno zanimiva osebnost, rojen na Primorskem, po dokončanem šolanju leta 1902 je bil premeščen na to gradbišče. Bil je človek mnogih talentov. Načrtoval je tudi zobato železnico do vrha Triglava. Klodičeva pot pa se je nadaljevala, udeležen je bil pri praktično vseh železniških projektih Kraljevine Jugoslavije.«