Matej Plestenjak ob svoji aktualni instalaciji kot osrednji avtor tokratne razstave / Foto: Tina Dokl

»Frišn« v mislih in mnogih pogledih

V sredo so v Loškem muzeju v Galeriji na gradu odprli letošnjo pregledno razstavo članov Združenja umetnikov Škofja Loka. Naslov Sveže! Frišn! Fresh! razkriva rdečo nit razstave, ki je v resnici zelo raznobarvna in kar kliče k ogledu.

Škofja Loka – Uf. Koliko lepega, posebnega, ekstravagantnega, aktualnega, očem razveseljujočega, mislim zaposlujočega. V osrednji galeriji Loškega muzeja je tokrat kaj videti, otipati, se obenj podrgniti, prebrati … Na skupinski razstavi članov Združenja umetnikov Škofja Loka, ta ob vedno bolj poglobljenih medsebojnih odnosih na relaciji med združenjem in Loškim muzejem v grajski galeriji postaja tradicija, se tokrat predstavlja kar 21 avtorjev različnih generacij, umetniških provenienc, avtorskih pisav in medijev, v katerih ustvarjajo.

Tokratno umetniško akcijo je kustos razstave Boštjan Soklič v njemu lastnem duhovitem tonu opisal kot vrhunsko kulinarično doživetje. »Frišn me med drugim asociira na hrano. In če je umetnost človekova duhovna hrana, potem ste nam loški umetniki pripravili duhovno zakusko s kar nekaj češnjami na torti.« S tem se bomo vsekakor strinjali, saj je na ogled kar nekaj umetniških presežkov, hkrati pa nas razstava tudi v celoti zadovolji. Soklič ob tem dodaja še štiri dobre razloge za zadovoljstvo: krepi se sodelovanje med združenjem in muzejem, ob skoraj štiridesetih letih obstoja društva se pojavljajo tudi nova imena, gre za povsem svežo umetniško produkcijo, kar nekaj avtorjev se na zanimiv način odziva na izzive časa.

Osrednji avtor na razstavi je kipar Matej Plestenjak, prejemnik Groharjeve štipendije za leto 2016. Predstavlja se z instalacijo z naslovom Mala Slovenka, devet evropskih gracij in podoba avre v vandalsko razbiti šipi. Da je avtor tako najbolj kot najmanj ''frišnega'' dela na razstavi, pojasni Matej Plestenjak: »Kip Mala Slovenka je iz žgane gline, izdelan v tridimenzionalni kiparski formi in je nastal še v času študija leta 1989. Predstavlja Slovenijo, ki je majhna, suha, izmozgana, in v nekaterih delih že razpada.« Na večmetrskem sestavljenem platnu se razprostira Devet evropskih gracij, kot delo imenuje avtor. Narisane so z doma izdelanim ogljem na stare rjuhe, na njih pa je Plestenjak upodobil sedem žensk, ki so razbohotene, seksapilne, namenoma narisane provokativno in likovno nepravilno, saj avtor poudarja predvsem določene atribute ženske telesnosti. Predstavljajo iluzijo bogatih evropskih držav. Instalacijo zaključuje iz jeklenih žic varjen obris avtorjevega psa, ki je menda najbolj svež, dokončan dve uri pred razstavo.

»V Združenju umetnikov aktivno sodelujem že od leta 1993, zato štipendijo razumem predvsem kot nagrado za doslej opravljeno delo. Ta enkratni znesek je bil nekoč namenjen temu, da je avtor financiral razstavo v Galeriji Ivana Groharja, zdaj je to bolj pozornost tistemu, ki pride za tisto leto na vrsto,« o Groharjevi štipendiji, ki jo je sicer prejel konec lanskega leta, pove Matej Plestenjak.

Z instalacijo Dajte nam že mir (les, plastika, mavec, železo, ogledalo in barve) je še zlasti navdušil kipar Metod Frlic. Gre za zanimivo postavitev, vrata, nad katerimi sta dva portreta, ki zreta eden proti drugemu, pod glavama sta dva skeleta, ki veselo zanihata, ko skozi vrata prehajamo v drugi del galerije. En portret je partizan, drugi visok cerkveni dostojanstvenik. Torej ''ta rdeči'' in ''ta beli'', ki nas sodobnike tudi po sedemdeset in več letih vedno znova vznemirjata, čeprav le še njune kosti. Avtor Frlic tako na neki način podaja aktualni komentar – Dajte nam že mir. Ko se sprehodimo skozi vrata lahko vedno znova opazimo, da oba skeleta škrebljata popolnoma enako.

Sledi še kopica zanimivih del, od izjemnega platna Agate Pavlovec, ki nam še enkrat znova ponuja iskanje smisla v notranjosti slike, nekje onkraj videnega polja, računalniške slike Tita Nešoviča, stripov Matjaža Bertonclja do žarečih Krajin Franca Novinca, iskrivih abstraktnih kompozicij Barbare Demšar, figuralnih mojstrovin in izvirnih pogledov nanje Petra Gabra … Poleg omenjenih razstavljajo še Rado Dagarin, Barbara Kastelec, Maja Šubic, Berko, Boge Dimovski, Irena Jeras Dimovska, Jelena Bertoncelj, Janez Plestenjak, Petra Plestenjak, Nejč Slapar, Martina Fukuhara Štirn, Pavel Florjančič in Boris Oblak.

In če smo že začeli s kulinariko in češnjami: Letos so, vsaj ko gre za sadeže umetnosti v Škofji Loki, obrodile prej kot tiste v Brdih. In še dobre so.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 15. oktober 2007 / 07:00

Zahvala

V poplavah, ki so 18. oktobra prizadele Železnike, smo tudi mi izgubili dom. V tej nesreči nam je priskočilo na pomoč veliko dobrih ljudi, ki so nam nudili moralno, denarno, materialno pomoč in p...

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 1. julij 2013 / 15:59

Pri štiridesetih v najboljši kondiciji

V Žireh letos praznujejo štirideset let od ustanovitve nogometnega kluba, praznovanje na novem igrišču pa so popestrili tudi s tekmo med domačo ekipo in prvoligašem Triglavom.

Nasveti / ponedeljek, 1. julij 2013 / 15:04

Iz tebe pa nikoli nič ne bo

Molim, da tega stavka ne sliši noben otrok več. Ne vem, ali me zgoraj slišijo. Je samo majhna prošnja, ki pogosto ostaja neuslišana. Zato pravim še vam. Nikoli ne recite tega otroku. Niti ob koncu...

Razvedrilo / ponedeljek, 1. julij 2013 / 14:53

V Loki 'luftajo' enkrat na mesec

V centru Škofje Loke bo vsako prvo soboto v mesecu, vse do oktobra, potekal poseben festival kreativnosti; prva, junijska sobota pa je pokazala, da je ideja med ljudmi naletela na dober odziv.

Šenčur / ponedeljek, 1. julij 2013 / 14:31

Gasilstvo spodbudil požar

Prostovoljno gasilsko društvo Voklo so vaščani ustanovili leta 1923 po požaru Pri Matičku.

GG Plus / ponedeljek, 1. julij 2013 / 12:40

Država številnih afer

Da ne bo nesporazuma: država, ki jo imamo, kakršna koli že je, je še vedno največji dosežek v naši novejši zgodovini. Ne glede na to, da jo kar naprej kritiziramo in da je ta kritika največkrat upr...