Slava vojvodine Kranjske

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 21. maj 2017 / 14:03

»Ker so ti kmetje jezikovno tako razdvojeni in nerazumljivi, je lahko umljivo, da slabo naleti pri njih tujec, ki razume samo en jezik ali je, čeprav razume ta in oni jezik, neizkušen v tej mešanici. Še slabše pa se znajde pri njih zaradi njihove nepriljudnosti do tujcev, ker nobenega ne vzamejo pod streho, marveč ga pošiljajo od hiše do hiše. Če se pa kdo z njimi seznani, jim je ob vsaki uri, tudi o polnoči, dobrodošel, ljub in prijeten. / O tej njihovi čudni navadi me je prepričala lastna skušnja, ker se mi je pred enajstimi leti primerilo, da sem z dvema duhovnima moral stopiti v gostilno te vasi. Gostilničar, po imenu Župan Ortman, je segel po navadi svojih sovaščanov, namreč po nepriljudnosti, in nam je odrekel prenočišče. Pa se nisem dal odpraviti, marveč sem proti njegovi volji stopil v hišo, ker sem dobro presodil, da me rade volje nikoli ne bo pustil. To zmerno drznost mi je spočetka poplačal pri postrežbi in mi dal jasno čutiti, da smo mu zelo neprijetni in da mu je prijaznost do tujcev popolnoma tuja; dal mi je pokvarjenega slabega vina, misleč, da me bo s tem spravil iz hiše. Ker pa mi je bil način že znan, sem v njegovi odsotnosti slabo vino izlil in zahteval drugega, ki pa iz njegove neprijazne roke ni bilo boljše od prejšnjega. Tako se je zgodilo trikrat zapovrstjo. Ko je spoznal, da se s slabo pijačo ne bom dal odpraviti, jo je naposled zboljšal in mi postregel z dobro kapljico. Z vinom je tudi njegova postrežba in drugo vedenje postalo milejše; kmalu nato me je namreč peljal v klet, kjer je bilo 18 velikih sodov z vsakovrstnim laškim vinom; dal mi je na izbiro, da poskusim vino, ki bi mojemu jeziku najbolj prijalo. Nato nas je tudi dobro pogostil. Pozneje sem se večkrat ustavil pri njem in bil vedno dobro postrežen. Začetni trmi in upornosti tega človeka sem se tembolj čudil, ker je mož videl mnogo sveta in često popotuje ne le v Italijo, temveč tudi na Nemško. Zato si njegovemu vedenju ne morem misliti drugega vzroka, kakor da si pač domišlja, da ne bi bil pravi Bitenjčan, če bi drugače ravnal …« (Str. 21–22)

Navedeno »lastno skušnjo« je Valvasor doživel v Bitnjah, »nepriljudnost« Bitenjčanov do tujcev pa razloži z njihovim nemškim poreklom in govorico, ki je bila takrat še »pol nemška, pol kranjska« … Čeprav smo pred leti dobili celotno Slavo vojvodine Kranjske v slovenščini, je prav, da so se pri Mladinski knjigi odločili ponovno izdati izbrana poglavja iz nje v enem zvezku. Temeljno delo slovenskega domoznanstva, dostopno širokemu krogu bralcev.