Park za promocijo znanosti

Štirideset metrov visoko stekleno piramido, znanstveni park za promocijo znanosti, naj bi po načrtih Antona Popova, ki je na Bledu že osnoval tako imenovani Antimuzej, ob krožišču pri avtocestnem izvozu Lesce Bled postavili do leta 2019. Za desetmilijonski projekt še išče soinvestitorje.

Bled – »Če bo na primer podjetje Gorenje izdelalo govoreči pralni stroj, ga bo lahko, še preden ga bo dalo na trg, predstavilo v našem znanstvenem parku. Obiskovalci si ga bodo lahko ogledali in ga preizkusili. Proizvajalec bo na ta način lahko dobil koristne informacije uporabnikov, ki jih bo lahko uporabil pri oblikovanju izdelka, obiskovalci pa bodo lahko izvedeli, ''kaj je zadaj'',« je na najbolj praktičnem primeru Anton Popov, ruski znanstvenik in ekonomist, ki že nekaj let živi na Bledu, opisal, kaj in kako bi rad predstavil ljudem, ki jih zanimata znanost in tehnologija. Skoraj natančno leto dni po tem, ko je v informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Triglav­ska roža odprl tako imenovani Antimuzej znanosti, namreč zgodbo nadaljuje z oblikovanjem Znanstvenega parka, ki ga želi umestiti k rondoju ob avtocestnem izvozu v Lescah. Ključni objekt parka bo štirideset metrov visoka piramida s skupaj 4500 kvadratnimi metri površin. V piramidi bodo osrednje mesto zasedali razstavni prostori za nove tehnologije.

Celoten park je zasnovan moderno in funkcionalno, arhitekturno bo sestavljen iz objektov, ki bodo kombinacija različnih geometrijskih oblik, med katerimi bo osrednje mesto zasedala piramida. Za gradnjo bodo uporabili jeklo, les in steklo.

»Odpiramo vrata nove velike zgodbe, ki ni zgolj lokalna niti slovenska ali evropska. Znanstveni park bo deloval kot povezovalna nit med znanostjo, umetnostjo, zabavo, poslovnim svetom in javnostjo. Njegov namen je narediti naravoslovje zabavno, ga skozi igro približati otrokom ter mladini, nuditi družinam prostor za aktivno in poučno preživljanje prostega časa. Prav tako pa je to prostor za rast in gojenje novih idej, projektov, lokalnih in mednarodnih. Umetnost pa je v vsej zgodbi kot prevodnik, ki združuje ter prepleta nemogoče,« projekt, ki ga vrednoti na deset milijonov evrov, opisuje Popov. Kot pravi, ima zemljišče že zagotovljeno, čeprav še ni v njegovi lasti, prav tako ima podporo številnih institucij.

Kot še pojasnjuje, so trenutno v fazi iskanja vlagateljev, ki bodo projekt podprli. »Iščemo zasebnike, ne institucij, pravzaprav ne potrebujemo pasivnih investitorjev, temveč partnerje v projektu, ljudi, ki bodo tudi osebno zavzeti,« poudarja. Vmes bo pridobil gradbeno dovoljenje. Računa, da bo za to potreboval leto dni, sama gradnja objekta pa ne bo dolgotrajna.

Ob tem pravi, da je ključno vprašanje, ki mu ga zastavijo vsi, ki jim predstavi svoj projekt, zakaj prav Slovenija. »Slovenija je idealna za takšen projekt zaradi lege, naravnih danosti, Bled pa deluje kot magnet, kamor prihajajo ljudje iz vse Evrope. Z avtoceste bo piramida Znanstvenega centra vidna, in če se bo pri nas ustavil le delček vseh, ki grejo mimo, bo to že veliko, da dosežemo svoj namen, to pa je predvsem spodbuditi željo po iskanju znanja. Veste, znanje in želja po uspehu nimata starosti,« je optimističen avtor projekta.

Kot še pravi, naj bi bil njegov slovenski znanstveni park eden od treh do petih v Evropi, ki jih bo povezovala skupna filozofija: iz dediščine znanja, izkušenj ter dosežkov, ki jih je človeštvo pridobilo skozi tisočletja, ustvarjati nove vsebine, nove tehnologije in novo dediščino, iz katere se bodo učile prihodnje generacije.