Likovna potovanja skozi čas

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj dela iz ciklov Vmesni prostor in Potovanje skozi čas razstavlja Klementina Golija.

Kranj – Klementina Golija je zagotovo ena najbolj dejavnih razstavljavk med slovenskimi likovnimi umetniki. Ta trenutek dela iz zgoraj omenjenih ciklov razstavlja v galeriji Talasa Strunjan, do 19. maja so njena dela na ogled v Galerie Schloß Porcia v Špitalu na avstrijskem Koroškem, 9. junija pa bo razstavljala v dunajski galeriji Kro Art Contemporary. Niz večjih samostojnih predstavitev tako pri nas kot tudi v tujini pripravlja za prihodnje leto. Predstavila se bo v Galeriji Velenje, v Galeriji Kosova graščina na Jesenicah, v Galeriji-muzeju Lendava, v Galerie Vorspann v Železni Kapli ...

Polna Mala galerija na odprtju razstave pred tednom dni je bila lep pokazatelj priljubljenosti avtorice in njenih del med spremljevalci likovne umetnosti. »Razstavo posvečam pred dnevi preminulemu očetu Francu, ki je bil izredno širok človek in je že na samem začetku moje ustvarjalne poti vame verjel in me podpiral,« je povedala Klementina Golija, ki se tokrat predstavlja z deli, nastalimi v zadnjih dveh letih iz ciklov Vmesni  prostor in Potovanje skozi čas.

»Vmesni prostor je prostor prehoda, premika, prostor duhovnega, fizičnega, časovnega in emocionalnega prehoda različnih človeških stanj. Zaznamuje jih horizontalna delitev slikovnega polja, spodnji del je bazičen, zemeljski, nekakšen fizičen prostor, ki je tudi sicer bolj pastozno naslikan, z večbarvnimi, reliefnimi nanosi. Osrednji ali vmesni prostor, imenovan tudi medprostor, je prostor notranje dinamike, pretočen, prostor aktualizacije oz. simbolov in znakov, ki se pogosto prepletajo in ustvarjajo včasih povsem abstraktne drugič asociativne in prepoznavne likovne elemente in forme. Značilna črna, ekspresivna risba zarisuje nekakšne sublimne mikro psihograme. Zgornji prostor je duhovni prostor, prostor transcendence,« poudari Golija, o delih iz cikla Potovanje skozi čas pa doda, da gre za logično nadaljevanje cikla Vmesni prostor. »Formalno je slikovno polje deljeno po vertikali in simbolizira nekakšen časovni trak, prerez časa oz. simbole določenih časovnih segmentov. Prostor in čas pojmujem kot dve povezani, soodvisni in neločljivi  komponenti, ki konstituirata naš obstoj, vedenje in zavedanje.«

Kot je k razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman, cikli pri Golijevi ne nastajajo naključno, temveč predstavljajo premišljeno, načrtno izpeljavo ali nadgradnjo, v kateri se prepletajo miselni procesi, spomini, doživetja, občutenje in zavedanje časa ter prostora v kombinaciji z nezavednimi kodnimi simbolnimi procesi. In še: »Klementina Golija ima izrazito samosvojo, prepoznavno likovno izpovedno pripoved, kjer spaja risbo, sliko in kolaž ter ohranja spomin na grafiko. Njena dela so kompleksno zamišljene celote, ki se z leti nadgrajujejo in iz cikla v cikel razčiščujejo.«

Naj dodamo, da se je Klementina Golija pred nekaj leti lotila tudi habilitacijskega postopka za podelitev naziva docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letu 2015 je prejela priznanje pomembnih umetniških del za področje slikarstva, ki ga kot najvišje priznanje za umetnost podeljuje Univerza v Ljubljani. »Lani sem  slikala nekoliko manj in se bolj posvetila teoretičnemu raziskovanju teme, ki sem jo pripravila za javno nastopno predavanje in s tem prejela naziv docentka,« je ob tem dodala priznana slikarka srednje generacije. Razstava bo na ogled do 3. junija.