Meje

V predoru Karavanke je zaradi del izmenična zapora voznih pasov s čakanjem pred predorom. Vozniki, ki pogosto uporabljajo naš najdaljši, skoraj osemkilometrski avtocestni predor Karavanke, so takšnih prometnih obvestil že navajeni. Kolone pred Karavankami so v zadnjem času postale nekaj povsem vsakdanjega. Vzroki za takšno stanje so trije. Prvič: v predoru nenehno potekajo vzdrževalna dela. Drugič: enocevni predor enostavno ne zmore »požreti« tolikšnega števila vozil, ki ga prevozijo vsak dan; v poletni sezoni tudi po 30 tisoč dnevno. Tretji razlog za daljše čakanje pred predorom pa je v poostreni kontroli avstrijskih mejnih organov. Avstrija je s privolitvijo Evropske komisije – četudi gre za notranjo šengensko mejo – mejni nadzor zdaj podaljšala še za pol leta. Zato pri našem upravljavcu predora Karavanke DARS ne okolišijo: »Glede na izkušnje iz lanske sezone je tudi letos zaradi poostrenega nadzora na avstrijski strani meje pričakovati daljše čakalne dobe na slovenski strani.«

Prejšnji teden je poostren nadzor na slovenski meji uvedla tudi Italija, in sicer zaradi vrha G7, ki bo konec maja potekal na Siciliji. Nadzor naj bi bil sicer začasen, a potniki vsaj do konca meseca potrebujemo za prestop italijanske meje osebno izkaznico in potni list.

Kolone se vijejo tudi na meji z našo tretjo sosedo, Hrvaško. Od 7. aprila je uvedeno sistematično preverjanje vseh oseb, tudi državljanov Evropske unije, na zunanjih mejah EU, zaradi česar so bili mejni prehodi s Hrvaško ob nedavnih praznikih povsem ohromljeni. Kako bo v poletni sezoni in zgostitvah prometa, lahko samo ugibamo.

Da Slovenija postaja žep, v katerem bo za prehod države potrebno večurno čakanje tako na severni kot na južni meji, je Evropo glasno, a očitno neuspešno opozarjala evropska poslanka Tanja Fajon. Nadzor je verjetno potreben, zlasti z vidika terorističnih groženj, toda na drugi strani turistični delavci opozarjajo, da bo uredba imela negativne posledice za turizem, ne nazadnje pa imajo zaradi kilometrskih kolon težave tudi lokalni prebivalci. Na Jesenicah denimo opažajo povečano število težkih tovornjakov, ki so začeli voziti skozi mesto, da se izognejo koloni pred predorom.

Vse bolj se zdi, da se Evropa brez meja zapira in da se vračamo v čase, ko so bile kolone na mejah nekaj povsem običajnega. Ko smo čakali na Ljubelju, v Ratečah in na Korenskem sedlu, da smo lahko nakupili kavo, banane in kavbojke, ko smo se na morje na Hrvaško odpravili ob petih zjutraj, da na meji nismo stali v najhujši vročini ... Evropa, kam greš?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Kulture dovolj, a ne vedno v pravem terminu

Sodobno kulturno oddajo Ars 360° lahko po novem spremljate ob nedeljah ob 20. uri na drugem programu Televizije Slovenija.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Šport / torek, 16. maj 2017 / 19:21

Škofjeločan slavil v Kopru

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki.

Kronika / torek, 16. maj 2017 / 19:19

Uspel s tretjino zahtevka

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:13

Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letn...