Poklon cesarici in krompirju

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / sreda, 17. maj 2017 / 07:34

V Šenčurju so v čast tristote obletnice rojstva cesarice Marije Terezije pripravili folklorni večer, z več dogodki pa so počastili tudi okroglo obletnico odloka, s katerim je razglasila obveznost sajenja krompirja, da bi v cesarstvu odpravila lakoto.

Šenčur – V 650-letni avstro-ogrski vladavini je bila cesarica Marija Terezija edina ženska. Na prestol je prišla, ker cesarski par Karel VI. In Elizabeta Kristina nista imela živega moškega potomca, rojevale so se samo deklice. Karel VI. je izdal leta 1713 pragmatično sankcijo, s katero pravica do prestola prehaja na živega prvorojenca ne glede na spol, zato je ob njegovi smrti 1740 prešla pravica do prestola na prvorojeno hčer Marijo Terezijo, rojeno 13. maja 1717. Cesarica, ki je imela v obdobju svojega vladanja veliko opraviti z vojnami za ohranitev cesarstva, se je izkazala za sposobno in umno vladarico. Še za časa življenja so jo oklicali za »prvo damo Evrope«. S svojimi številnimi reformami je želela ustvariti povezano državno tvorbo. Med njene najpomembnejše reforme sodijo uvedba javnega šolstva, katastra, kazenskega zakonika, davkov, potegnila je jasno ločnico med cerkvijo in krono, kot zelo vizionarsko velja omeniti njeno odločitev o cepljenju otrok proti črnim kozam. Leta 1763 je cesarica Marija Terezija izdala »bulo«, s katero so bili vsi pridelovalci krompirja oproščeni plačila davka, s čimer je spodbudila pridelavo krompirja in tako posledično zmanjšala umiranje zaradi lakote. Zaradi učinkov te njene reforme so ji v Šenčurju pred devetimi leti postavili spomenik. Ker letos mineva 250 let od tega razglasa, so obletnico cesaričinega rojstva v Šenčurju povezali tudi s tem jubilejem.

Bilo je nekoč so poimenovali prireditev, ki jo je v čast cesarici Mariji Tereziji in krompirju pripravilo Folklorno društvo Šenčur. Kot gostje so nastopili tudi folklorniki iz Folklorne skupine DU Naklo, Folklornega društva Folklora Cerklje in tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki so s spletom folklornih plesov prehodili pot od Trsta prek slovenskih pokrajin do Dunaja in nazaj. Odigrali so tudi razglasitev ukaza o sajenju »zemeljskih jabolk« oziroma »podzemeljskega kostanja«, do katerega so imeli podložnici sprva nezaupanje, potem pa je krompir postal vsakdanja jed na njihovih krožnikih. Z njo so obilo postregli tudi na sobotni prireditvi s semanjim dnem, glasbenimi nastopi, praženjem krompirja in uprizoritvami razglasitve ukaza o sajenju krompirja vsako uro pri spomeniku Mariji Tereziji.