
Novi predsednik
Za novega predsednika Republike Francije, ki je ob nemški kanclerki druga najmočnejša osebnost v EU, je bil v drugem krogu 7. maja izvoljen sredinski politik Emmanuel Macron. Kaj je obetal in kaj lahko naredi?
Kaj lahko naredi?
Poglejmo najprej v njegovo biografijo. »Rodil se je v Amiensu očetu profesorju nevrologije in mami zdravnici. Večji del osnovnega izobraževanja je opravil na jezuitski gimnaziji v Amiensu, zadnji letnik pa na pariški gimnaziji Henri IV. Povod: zapletel se je z Briggite Auziere, svojo 24 let starejšo učiteljico v dramski skupini, takrat poročeno materjo treh otrok. A razdalja njune ljubezni ni omajala, saj je že kot najstnik trdil, da je ljubezen njegovega življenja in da se bo z njo poročil. To se je potem tudi res zgodilo leta 2007. 'Ni bil kot drugi. Vedno se je družil z učitelji. Ni bil pubertetnik,' pravi njegova učiteljica. Zanimivo je, da je odraščal v ateistični družini, a pri 12 letih so ga na njegovo željo krstili. Po študiju filozofije na univerzi Paris Nanterre je izobraževanje, študij javne uprave, nadaljeval na slavni Sciences Po v Parizu, izobraževal pa se je tudi na elitni šoli za javno administracijo ENA (Ecole nationale d'administration), ki velja za 'valilnico' ključnih politikov in javnih uslužbencev. Poklicno pot je začel kot finančni inšpektor na generalnem inšpektoratu, pozneje pa se je podal v bankirske vode, in sicer leta 2008 kot investicijski bankir v banki Rotschild&Cie. Med letoma 2006 in 2009 je bil član socialistične stranke in bil v prvi vladi Francoisa Hollanda namestnik generalnega sekretarja, v času vlade Manuela Vallsa pa je leta 2014 postal minister za gospodarstvo, industrijo in digitalne zadeve. Ena njegovih najbolj odmevnih predvolilnih napovedi je investicijski načrt v vrednosti 50 milijard evrov in vzporedno varčevanje javnih izdatkov v znesku 60 milijard letno, oboje do konca predsedniškega mandata leta 2022. Čemu bi torej namenil 50 milijard evrov? »Javni investicijski načrt, vreden 50 milijard evrov, bi vključeval 15 milijard za izobraževanje in pridobivanje veščin za iskanje služb, 15 milijard evrov za doseganje ciljev na področju olja in energije (v petih letih prehod s sistema, kjer je glavni vir pridobivanja energije premog, na uporabo alternativnih virov in obnovljivih virov; dvig davka na izpuste), pet milijard bi namenil za investiranje do okolja prijaznih projektov v kmetijstvu, sodelovanje lokalnih pridelovalcev in pomoč v kriznih obdobjih neugodnih cen, pet milijard evrov pa za prometno in lokalno infrastrukturo, s poudarkom na prenovi zastarelih že obstoječih železniških prog, ne pa na gradnji novih. Nadaljnjih pet milijard evrov bi namenil javnemu zdravstvu (od okrepitve financiranja nabave očal do boja proti neuporabljenim zdravilom na recept), zadnjih pet milijard evrov pa posodobitvi in avtomatizaciji javne administracije.« In kako bi privarčeval 60 milijard evrov? »Deset milijard bi privarčeval s padcem izplačila nadomestil za brezposelne, ki bi sledil zaradi prej omenjene večje zaposlenosti, 15 milijard prihranka bi prinesla večja učinkovitost v javnem zdravstvu, 25 milijard posodobitev javnih storitev, kamor bi spadalo tudi znižanje števila zaposlenih za 120.000, 10 milijard pa zmanjšanje izdatkov lokalnih oblasti, tudi z zmanjšanjem delovnih mest za 70.000. Napovedal je tudi znižanje davka na dobiček s 33 na 25 odstotkov. Zaposleni z nizkimi plačami bi bili po njegovem predlogu izvzeti iz plačila določenih obveznosti na področju sociale, kar bi na letni ravni znašalo dodatno 13. plačo …« In ne nazadnje: »Vsi 18-letniki bi prejeli 500 evrov vredno kulturno prepustnico, ki bi jo lahko uporabili za oglede filmov in gledaliških predstav ter obisk koncertov.« (Vir: Ksenja Tratnik, MMC RTV SLO) No, v naslednjih petih letih bomo videli, kaj od tega bo dejansko lahko naredil.
Francozi izbrali zmernost
Po volitvah se spomnimo še dveh utrinkov iz ostre debate med kandidatoma. Marine Le Pen: »Gospod Macron je kandidat divje globalizacije, prekarnosti, socialne brutalnosti, vojne vseh proti vsem. V nasprotju s tem pa sem jaz kandidatka ljudstva, kandidatka Francije, kakršno imamo radi. Sem kandidatka Francije, ki varuje delovna mesta, varnost, meje …« / Emmanuel Macron: »Vaša strategija je povedati ogromno laži, ničesar pa ne predlagate.« Poleg tega je Macron Le Penovo označil za »dedinjo sistema, ki že več desetletij plenja na jezi Francozov«.
Brexit bo drag
»Mi ne bomo plačali 100 milijard evrov.« To je izjavil David Davis, britanski minister za brexit, in obtožil EU, da igra »grobo in nepopustljivo«. Že mogoče, a plačati bo treba. Oceno, da bo morala VB EU že na začetku plačati 60 do 100 milijard evrov, je pred volitvami izrekal tudi kandidat Macron.