
Otroške nalezljive bolezni
Da jih ne pozabimo ... (1)
Bolezenske klice, kot so bakterije, virusi, glive, zajedavci in prijoni, so v vsej zgodovini človeštva vplivale na njegovo družbo in razvoj. V zgodovinski spomin so se vtisnile predvsem tiste, ki so povzročale obsežne pandemije, kot so bile kuga, črne koze, kolera ali gripa, v novejšem času pa tudi aids. Manj izstopajo druge nalezljive bolezni, še posebno med otroškim življem, čeprav so tudi te povzročile na milijone smrtnih žrtev. Ošpice denimo, ki so jih v Severno Ameriko zanesli med neodporne domačine evropski osvajalci, so marsikje povzročile tudi med odraslimi pravi pomor ter so tako pripomogle, da so številna prvotna indijanska plemena popolnoma izumrla.
Ob silovitem razvoju medicine in drugih bioloških znanost v zadnjem stoletju, ko so bila uvedena uspešna cepljenja in odkrita proti bakterijam (redkeje proti virusom) učinkovita zdravila, je bilo že videti, da bodo nalezljive bolezni popolnoma izginile z zemeljskega površja. Z doslednim cepljenjem proti črnim kozam so medicinski strokovnjaki res dosegli, da je bila ta bolezen od leta 1980 po vsem svetu za zdaj popolnoma zatrta – to pa je edina izjema. Nalezljive bolezni so po svetu še vedno drugi najbolj pogost vzrok smrti! Infektologi celo pričakujejo, da bo takih bolnikov v prihodnosti celo več. Za to je kar nekaj vzrokov: opuščanje cepljenja, staranje prebivalstva, različni terapevtski pristopi, oslabljena imunost, mešanje prebivalcev in seveda povečana odpornost bolezenskih klic proti različnim vrstam zdravil pa tudi razvoj »novih« bolezenskih klic (predvsem iz živalskega rezervoarja). Kako se bo nalezljiva bolezen razvila, je odvisno od virulence, »strupenosti« mikroba in od odpornosti napadenega organizma.
V svojih prispevkih se bom omejil zgolj na tako imenovane otroške nalezljive bolezni: ošpice, rdečke, norice, škrlatinka, mumps, oslovski kašelj, otroška paraliza pa nemara še kaj. Teh obolenj k sreči današnji zdravniki po navadi sploh ne srečujejo več, toda sam sem imel kot splošni zdravnik na začetku svoje delovne dobe z njimi kar precej opravka. V Sloveniji smo se v zadnjih desetletjih zaradi dobre precepljenosti mlajšega prebivalstva izognili večjim epidemijam (razen noric), so pa bile posamezne bolezni od časa do časa vnešene prek meja k nam od zunaj in so tako povzročile pojav manjših obolelih skupin, predvsem med necepljenimi ali nezadostno cepljenimi osebami – tudi odraslimi.