Letošnje nagrajenke klekljarskega tekmovanja v Žireh. Tinca Slabe je prva z leve.

Klekljarska »lenta« Tinci Slabe

Slovenski klekljarski dnevi so v nedeljo dosegli vrhunec s tekmovanjem v klekljanju za odrasle, ki se ga je letos udeležilo osemnajst tekmovalcev.

Tinca Slabe je z zmago letos poskrbela za pravo presenečenje, saj je doslej že vrsto let zapored zmaga vedno pripadla Marjeti Adam iz Logatca. Tinca se je klekljanja naučila pri petih letih od svoje mame Frančiške Gantar, znane žirovske klekljarice in risarke vzorcev.

Žiri – Klekljarsko tekmovanje predstavlja pravi preizkus znanja, spretnosti in potrpljenja. Tekmovalci, od moških se je tudi letos opogumil le Jože Stanonik iz Žirov, imajo na voljo trideset minut, v katerih morajo po enotnem vzorcu s sedmimi kleklji ustvariti čim lepšo in čim natančnejšo čipko. Komisijo je s svojo čipko najbolj prepričala Tinca Slabe. Kot so pojasnile članice komisije, so imele res težko delo, na koncu so odločale podrobnosti. Tinca Slabe je tako z zmago letos poskrbela za pravo presenečenje, saj je doslej že vrsto let zapored zmaga vedno pripadla Marjeti Adam iz Logatca.

Tinca Slabe se je klekljanja naučila pri petih letih od svoje mame Frančiške Gantar, znane žirovske klekljarice in risarke vzorcev. Prav Frančiški Gantar so letos posvetili osrednjo razstavo letošnjih klekljarskih dni z naslovom Špice po Frančiškinih papircih. »Mama se spominjam kot izredno delavne in sposobne ženske,« je pojasnila Tinca Slabe, ki ji gre zasluga, da je prepoznala mamino pomembno življenjsko delo in ogromno število vzorcev ni končalo v ognju. »Po drugi svetovni vojni jih je namreč želela kar zakuriti, saj je bila prepričana, da takih vzorcev nihče več ne bo klekljal,« je pojasnila Tinca Slabe. Članice klekljarskega društva Cvetke iz Žirov so letos s čipkami, ki so nastale po teh vzorcih, obudile njeno bogato zapuščino. Tako skromna, kot je bila njena mama, je tudi Tinca Slabe, ki je bila takoj po tekmovanju prepričana, da nima nobene možnosti za visoko uvrstitev. »Vzorec zame sicer ni bil zahteven, roka pa ni več tako čvrsta kot nekoč,« nam je zaupala. A se je krepko zmotila, saj je na koncu slavila prav njena čipka. Drugo mesto je pripadlo Vandi Slana, prav tako iz Žirov, na tretje mesto pa se je uvrstila Vlasta Mezek iz Škofje Loke. Nagrade so prejele še Majda Cankar, Lidija Likar in Valerija Krivec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 15. september 2010 / 07:00

Banke so terjale poplačilo kreditov

Vendar ne Merkurjevih, ampak Merfinovih. Zato je takratna uprava Merkurja iz Merkurja zagotovila ta sredstva. To je v pogovoru potrdil Bine Kordež, njegov nekdanji prvi mož.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...