Slovenija, moja dežela

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. maj 2017 / 19:41

»Po glavi so mi že nekaj časa rojile besede, ki naj bi sestavljale geslo, pozicijski slogan, kot smo takrat rekli v našem marketinškem jeziku. Z njim naj bi prebivalcem Republike Slovenije opredelili Slovenijo tako, da bi dobila prepoznavno identiteto. Slovenija kot nekaj. Slovenija, ki naj bi v svojih prebivalcih prebudila občutek lastništva, pripadnosti, odgovornosti za prostor, v katerem živijo. Pisalo se je leto 1983. Podatki so kazali na veliko mero pesimizma in apatičnosti med prebivalci naše dežele. Posebej v odnosu do gospodarstva, ki je pričelo nazadovati, in še posebej v odnosu do turizma. Čigava pa je Slovenija? Jugoslovanska? Republiška? Od Zveze komunistov? Slovenija mora postati last njenih prebivalcev, sem razmišljal, le tako se bodo počutili soodgovorni zanjo, dobili bodo občutek, da morajo sami kaj ukreniti, narediti zanjo. Vendar ne kar lastništvo nasploh, tako se bo občutek pripadnosti, vpletenosti spet utopil v amorfni množici. Slovenija mora biti last vsakega njenega prebivalca posebej. Mora biti moja, tvoja. Slovenija, moja ... moja – kaj? Kot po navadi sem skozi tajničino sobo in nato po hodniku odšel do sobe, kjer sta ustvarjala tekstopisca Peter Bergant in Zdravko Duša. Razložil sem jima problem. Če naj bo Slovenija od vsakega posebej, da bo vsak posebej motiviran zanjo, da bo kaj naredil zanjo, kako naj temu rečemo? Slovenija, moja – kaj? Modrovali smo. Slovenija, moja republika zveni administrativno, birokratsko. Slovenija, moja država verjetno težko rečemo. Ali je vsaka od jugoslovanskih republik država in je Jugoslavija v bistvu skupnost držav? Zapletli smo se v politiko. Tudi zvenelo bi preveč državniško, spet birokratsko. Moja regija. Moja pokrajina. Kako že rečejo doli na jugu, zavičaj? Moj rojstni kraj. Moja dežela, je rekel Zdravko Duša … Tako je pri snovanju vsebine oglaševalskih aktivnosti za slovenski turizem nastalo oglaševalsko geslo, ki je dosti pred slovenskimi kulturniki in politiki prebudilo slovensko prebivalstvo k zavedanju lastnega ozemlja, domovinske pripadnosti. Tega leta smo začeli postajati lastniki svoje države.« (Str. 120–122)

Tako je Jernej Repovš, vodja Studia Marketing, opisal pot do kultnega slogana. Navajam ga po knjigi zgodovinarjev Boža Repeta in Darje Kerec. Njen podnaslov: Družbena revolucija v osemdesetih letih. Avtorja bralcu na zelo prijazen in slikovit način prikažeta, kako je Slovenija v tistem desetletju prehodila pot od »moje dežele« do »moje države«. Priporočam.