Kranjska čbelica in črkarska pravda

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (96)

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic. Pri njenem nastajanju, predvsem pa v vsebini, sta imela odločilno vlogo dva slovita Gorenjca, Matija Čop in France Prešeren. Almanah je v umetniškem ustvarjanju pomenil vstopnico slovenstva v evropski literarni vrh, istočasno pa je v razburljivi črkarski pravdi razčistil poglede tudi na tehnično plat pisanja na Kranjskem.

Ob sodelovanju Franceta Pre­šerna ter praktični pomoči profesorja in namest­nika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa je Kastelicu uspelo spraviti Kranjsko čbelico čez cenzurne čeri. Čop je še svež izvod poslal Jerneju Kopitarju na Dunaj in mu v pismu sporočil: »Mogoče si uboga Čebeli­ca, ko zdaj zlikana prileti k Vam … pridobi več pohvale kakor prej v negližeju. Tukaj je njen izid prebudil več zanimanja, kakor bi moral človek pričako­vati, namreč med ljudmi, katerim je bila pred­vsem namenjena, se pravi med bolj izobraženimi – saj kmetom, za katere že tako toliko drugih piše, ni bila namenjena.«

Vendar se Čbelice niso razveselili vsi. Konservativni »janzenistični« krogi so videli pred­vsem njeno želo, njen med pa se jim je zdel ne­varen. Očitno je postalo, da pomeni almanah odločno kulturnopolitično dejanje za uveljavitev po­svetnega, umetniškega in celo romantičnega pes­ništva v slovenščini. Levji delež je pri tem seveda imela poezija Franceta Prešerna. V prvem zvezku Čbelice so bile izmed 38 pesmi samo tri Prešernove, v drugem, tretjem in četrtem, ki so izšli v letih 1831, 1832 in 1834, pa so njegove pesmi zavzemale osrednje mesto.

Prikrit odpor nasprotnikov je prerasel v odkri­to nasprotovanje predvsem po izidu tre­tjega zvezka, v katerem je bila objavljena tudi Prešernova satira Nova pisarija. V njej nazadnjaški pisar poučuje učenca (pesnika) o tem, kako in kaj pisati. Poduk se konča z besedami pisarja: »O, zlati vek zdej muzam kranjskim pride!«, potem, ko učenec sprejme nasvete: »Bog ti zaplati uk, po tvoji volji/ bom pel: gosence kaj na repo varje, / kak prideluje se krompir najbolji; / kako odpravljajo se ovcam garje, / preganjajo ušivim glavam gnide, / loviti miš’ učil bom gospodarje.«

Pri četrtem zvezku so Čbelici s cenzurnimi spletkami še močneje stregli po življenju. Ta boj se je pre­pletel s črkarsko pravdo, ki je sicer potekala v časopisju. Zadnji, peti zvezek je izšel šele leta 1848, ko je njen čas že minil. Med Slovenci so že bile Prešernove Poe­zije, od leta 1843 so izhajale Novice. Možnosti za objavo slovenskih leposlovnih besedil je bilo vse več.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 24. 4. 1799 rodil prvi slovenski velepodjetnik Fidelis Terpinc.

V Kovorju pri Tržiču se je 27. 4. 1839 rodil misijonar Filip Jakob Erlah.

V Novem mestu se je 28. 4. 1722 rodil leksikograf, slovničar, prevajalec Hipolit Novomeški. Bil je kapucin, predstojnik samostanov v Kranju, Novem mestu in Ljubljani.

V Novem mestu se je 28. 4. 1817 rodil pravnik, pesnik, prevajalec in publicist Anton Edvard Jožef Strahl. Umrl je 26. 9. 1884 v Stari Loki.

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / četrtek, 8. junij 2023 / 15:49

Selca na starih fotografijah

Ob 1050-letnici Selc si je ta čas v tamkajšnjem Krekovem domu mogoče ogledati razstavo Selca na starih fotografijah.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 07:00

Bolje, da kri damo, kot da jo dobimo

Škofjeloško območje je po številu krvodajalcev med najuspešnejšimi v Sloveniji. Solidarnost še ni pozabljena vrednota, meni 50-kratni krvodajalec Janez Kisovec.

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Ekonomistka, ki odlično poje

Nataša Jemec iz Škofje Loke je postala Prvi glas Gorenjske 2008.

Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 07:00

Odkrili spominsko ploščo Karlinoma

Stara Loka – V Stari Loki 49 pri Kalanušu so aprila odkrili spominsko ploščo dvema znamenitima rojakoma, duhovniku Janezu Karlinu (1842-1915) in msgr. dr. Andreju Karlinu (1857 -...

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Kavarna Vahtnca je prodana

Ob koncu marca sta župan občine Škofja Loka Igor Draksler in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič obiskala predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Kociča in ga seznanila...

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Globalna vas v loških vrtcih

Globalna vas je ena od dejavnosti medkulturnega povezovanja, njen namen pa je zmanjševati nestrpnost do drugačnosti. Globalno vas so v minulih dneh v sodelovanju s študentsko organizacijo AIESEC...