Kranjska čbelica in črkarska pravda

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (96)

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic. Pri njenem nastajanju, predvsem pa v vsebini, sta imela odločilno vlogo dva slovita Gorenjca, Matija Čop in France Prešeren. Almanah je v umetniškem ustvarjanju pomenil vstopnico slovenstva v evropski literarni vrh, istočasno pa je v razburljivi črkarski pravdi razčistil poglede tudi na tehnično plat pisanja na Kranjskem.

Ob sodelovanju Franceta Pre­šerna ter praktični pomoči profesorja in namest­nika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa je Kastelicu uspelo spraviti Kranjsko čbelico čez cenzurne čeri. Čop je še svež izvod poslal Jerneju Kopitarju na Dunaj in mu v pismu sporočil: »Mogoče si uboga Čebeli­ca, ko zdaj zlikana prileti k Vam … pridobi več pohvale kakor prej v negližeju. Tukaj je njen izid prebudil več zanimanja, kakor bi moral človek pričako­vati, namreč med ljudmi, katerim je bila pred­vsem namenjena, se pravi med bolj izobraženimi – saj kmetom, za katere že tako toliko drugih piše, ni bila namenjena.«

Vendar se Čbelice niso razveselili vsi. Konservativni »janzenistični« krogi so videli pred­vsem njeno želo, njen med pa se jim je zdel ne­varen. Očitno je postalo, da pomeni almanah odločno kulturnopolitično dejanje za uveljavitev po­svetnega, umetniškega in celo romantičnega pes­ništva v slovenščini. Levji delež je pri tem seveda imela poezija Franceta Prešerna. V prvem zvezku Čbelice so bile izmed 38 pesmi samo tri Prešernove, v drugem, tretjem in četrtem, ki so izšli v letih 1831, 1832 in 1834, pa so njegove pesmi zavzemale osrednje mesto.

Prikrit odpor nasprotnikov je prerasel v odkri­to nasprotovanje predvsem po izidu tre­tjega zvezka, v katerem je bila objavljena tudi Prešernova satira Nova pisarija. V njej nazadnjaški pisar poučuje učenca (pesnika) o tem, kako in kaj pisati. Poduk se konča z besedami pisarja: »O, zlati vek zdej muzam kranjskim pride!«, potem, ko učenec sprejme nasvete: »Bog ti zaplati uk, po tvoji volji/ bom pel: gosence kaj na repo varje, / kak prideluje se krompir najbolji; / kako odpravljajo se ovcam garje, / preganjajo ušivim glavam gnide, / loviti miš’ učil bom gospodarje.«

Pri četrtem zvezku so Čbelici s cenzurnimi spletkami še močneje stregli po življenju. Ta boj se je pre­pletel s črkarsko pravdo, ki je sicer potekala v časopisju. Zadnji, peti zvezek je izšel šele leta 1848, ko je njen čas že minil. Med Slovenci so že bile Prešernove Poe­zije, od leta 1843 so izhajale Novice. Možnosti za objavo slovenskih leposlovnih besedil je bilo vse več.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 24. 4. 1799 rodil prvi slovenski velepodjetnik Fidelis Terpinc.

V Kovorju pri Tržiču se je 27. 4. 1839 rodil misijonar Filip Jakob Erlah.

V Novem mestu se je 28. 4. 1722 rodil leksikograf, slovničar, prevajalec Hipolit Novomeški. Bil je kapucin, predstojnik samostanov v Kranju, Novem mestu in Ljubljani.

V Novem mestu se je 28. 4. 1817 rodil pravnik, pesnik, prevajalec in publicist Anton Edvard Jožef Strahl. Umrl je 26. 9. 1884 v Stari Loki.

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Edicije / petek, 15. maj 2009 / 07:00

Kranjčanka

Kranjčanka, 15. maj 2009, št. 5

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 17. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Lepo je bit´ župan

Volilna vojna zdaj je mimo, mirno čakamo na zimo. Županske stolčke bojo grel,...

Prosti čas / petek, 17. november 2006 / 06:00

Topla in svetla zima

Zeleno srce Avstrije v zimski obleki, Charter Night tržiških Lionsev, nova kolekcija pričesk Epic in ledena polžja hišica.

Prosti čas / petek, 17. november 2006 / 06:00

Nominator

Najprej smo martinovali, se veselili ob mladem vincu, ki naj vino bo, potem smo jih pa izvolili. Vmes pa ustrelili kakega kozla, nekaj za šalo, nekaj pa tistih pravih, za kazen in po zdr...

Kranj / petek, 17. november 2006 / 06:00

Mali formati velikih mojstrov

V Mestni hiši in v Mali galeriji v Kranju je na ogled mednarodna razstava fotografij Miniature 2006.

Prosti čas / petek, 17. november 2006 / 06:00

Anketa: Piramida ali preverjeno

Že slab mesec ob torkih zvečer oddaji Preverjeno na POP TV konkurira oddaja Piramida z Eriko Žnidaršič na nacionalni televiziji. Naše sogovornike smo v Kranju povprašali, katero si raje ogledajo.