Pozeba povzročila škodo v kmetijstvu

Na Gorenjskem je največ škode v pridelavi zgodnjega krompirja, solate in jagod ter v sadjarstvu.

Kranj – Nadpovprečno toplo vreme v marcu in v prvi polovici aprila je pospešilo razvoj rastlin, tako da je bil ta od deset do štirinajst dni bolj zgoden od običajnega. Ko so se v nočeh in jutrih 20. in 21. aprila temperature spustile pod ledišče, celo do minus šest stopinj Celzija, je nastala močna pozeba, ki je povzročila veliko škode tudi kmetijskim gospodarstvom na Gorenjskem. Po prvi oceni kmetijske svetovalne službe so največ škode utrpeli pridelovalci zgodnjega krompirja, solate in jagod ter sadjarji, v Čebelarski zvezi Slovenije pa opozarjajo tudi na škodo v čebelarstvu. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je na Gorenjskem škoda nekoliko manjša na višje ležečih območjih, kjer je bila vegetacija bolj pozna, in večja na ravninskih območjih, kjer so zaradi hudega mraza pozebli tudi zgodnji krompir, solata in jagode, ki so bili pokriti s kopreno. »Izpad pridelka pri jagodah bo verjetno zelo velik, manjši bo pri krompirju in solati, izkop zgodnjega krompirja bo tudi od dva do tri tedne kasnejši,« je dejala Kalanova in poudarila, »kolikšen bo zaradi pozebe dejanski izpad pridelka, je za zdaj težko oceniti oziroma napovedati, morda bo lažje o tem kaj reči čez približno dva tedna.«

Primož Zupan, kmet s Prebačevega, ki se na kmetiji preživlja s pridelovanjem krompirja in zelenjave, je povedal, da je pozeba največ škode povzročila na solati, ki naj bi jo v kratkem že pobrali z njive in pripravili za prodajo, in na zgodnjem krompirju, ki ni bil pokrit s kopreno. Koliko solate bo uporabne za prodajo, bo odvisno tudi od vremena v bližnji prihodnosti, pridelek zgodnjega krompirja pa bo manjši in še izkop bo zaradi tega nekoliko kasnejši. Pozeba je »osmodila« tudi krompir pod kopreno, a ta se bo verjetno obrasel. »Letos so posledice zaradi zgodnje vegetacije hujše kot lani, ko je ob koncu aprila zapadel sneg,« je dejal Zupan.

Škodo so utrpeli tudi sadjarji. Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce), je povedala, da je škoda zelo velika in da so posledice pozebe letos večje kot lani, a vseeno malo manjše kot drugje v Sloveniji, kjer je bila vegetacija še bolj zgodnja. Vse sadno drevje v njihovem 24 hektarjev velikem nasadu je že cvetelo, pozeba je prizadela tako cvetove kot »balončke«, za zdaj pa še ni možno napovedati, iz koliko brstov se bodo razvili plodovi. »Dejanska škoda bo znana junija, prve ocene pa kažejo, da bo letos pridelka najmanj za polovico manj od načrtovanega,« je dejala Zupanova. Na kmetiji Janeza Gregorca v Podbrezjah, kjer imajo 2,3 hektarja velik nasad sadnega drevja, so v noči s četrtka na petek poskušali z dimljenjem, to je s kurjenjem žaganja v nasadu, preprečiti ali vsaj omiliti posledice pozebe. Na pobudo sina Ambroža so pripeljali v nasad dvanajst kubičnih metrov žaganja in v vsaki drugi vrsti sadnega drevja na razdalji treh, štirih metrov uredili kurišče. Pri pripravi kurišč je sodelovalo osem ljudi, pri tem pa jim je nagajal tudi veter. »Škoda je zaradi dimljenja manjša, kot bi bila sicer, a še vedno je velika,« je dejal Janez in poudaril, da so s kurjenjem v sadovnjaku pridobili dragocene izkušnje za ukrepanje v prihodnje.

Tudi dvojna koprena ni pomagala

Kakšne so posledice pozebe v pridelavi jagod? Robert Golc s Spodnjega Brnika, ki prideluje jagode na površini od dvajset do trideset arov, kot kmetijski svetovalec pa dobro pozna tudi izzive, ki jih prinašajo naravne nesreče, je dejal, da pridelka zgodnjih jagod letos ne bo, pri drugih pa bo pridelek veliko odvisen od vremena v prihodnosti. Čeprav so nasad jagod prekrili z dvojno kopreno, jim to ni kaj dosti pomagalo. V dneh pred pozebo je namreč pihal veter, tako da v zraku ni bilo vlage, ki bi navlažila kopreno, da bi ta ob mrazu pomrznila in s tem zaščitila jagode. V tem primeru bi bilo po Golčevem mnenju koristno oroševanje, vendar se za to možnost niso odločili, tudi zato ne, ker imajo s pozebo doslej malo izkušenj.

Čebelarji opozarjajo na pozebo rastlin, ki predstavljajo pašo za čebele. Tako letos ne bo akacijeve paše, prve ocene kažejo, da bo pridelek medu za tretjino manjši kot v zadnjih letih.

Škoda vsaj tolikšna kot lani

V kmetijsko-gozdarski zbornici so že zbrali okvirne podatke o posledicah pozebe v državi. Prve ocene kažejo, da naj bi bila škoda na jablanah in hruškah okrog osemdesetodstotna in na posameznih lokacijah celo stoodstotna, orehov letos ne bo, močno prizadeti so tudi koščičarji (češnje, slive, breskve, marelice ...). Na vrtninah ocenjujejo škodo na osemdeset odstotkov, največja je na solati, bučkah, kapusnicah in špargljih. Na koruzi in drugih žitih ni večje škode, zelo pa so prizadeti nasadi zgodnjega krompirja. Krompir bo zaradi tega kasneje na trgu, kar pomeni tudi ekonomsko škodo, saj bo takrat cena verjetno že za polovico nižja. Po grobi oceni zbornice je škoda ob letošnji pozebi vsaj tolikšna kot ob lanski, ko so jo ocenili na 43 milijonov evrov. V zbornici ob tem pozivajo vlado, da čim prej izplača odškodnino za škodo po lanski pozebi in da uradu za zaščito in reševanje naloži izdelavo oceno letošnje škode, hkrati pa predlagajo, da oškodovancem odpišejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, zmanjšajo ali odpišejo najemnino za državna zemljišča in omogočijo najetje posojil s poroštvom države za izvedbo agrotehničnih ukrepov ter kmetijam zagotovijo ekonomsko sprejemljiv sistem zavarovanja.

Pripravili bodo intervencijski zakon

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki si je na nekaterih lokacijah v Sloveniji že ogledal škodo po pozebi, je v sredo s prvimi informacijami o posledicah pozebe seznanil vlado. Napovedal je pripravo intervencijskega zakona, ustanovitev delovne skupine za pripravo akcijskega načrta za preprečevanje in blažitev posledic naravnih nezgod in izplačilo dela odškodnine (3,5 milijona evrov) za škodo ob lanski pozebi že v mesecu maju. Pogostejše pojavljanje pozeb je po mnenju ministra posledica klimatskih sprememb, zato bo treba spremeniti tudi nekatere usmeritve kmetijske politike.