Medalje in Drobiž

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 27. april 2017 / 07:55

V Gorenjskem muzeju so minuli teden odprli dve razstavi. V Stebriščni dvorani je na ogled razstava Heroji revolucije v vojni in miru – odlikovanja druge Jugoslavije, v Galeriji Mestne hiše pa se z razstavo Drobiž naš vsakdanji predstavlja Numizmatično društvo Slovenije.

Kranj – Najprej smo v vitrine pospremili odlikovanja. Razstavo sta pripravila upokojeni profesor zgodovine, navdušen zbiralec in zvest proučevalec lokalne zgodovine Mišo Serajnik in dr. Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja. Kot pove naslov razstave Heroji revolucije v vojni in miru – odlikovanja druge Jugoslavije, so v Stebriščni dvorani tokrat v prvem planu odlikovanja, ki so jih podeljevali v času socialistične Jugoslavije.

»Ni pogosto, da v muzejih razstavijo kakršnakoli odlikovanja, še zlasti ko gre za tako bogato in skrbno pripravljeno zbirko, kot je na ogled tokrat. Muzeji imajo v primerjavi z zbiralci v svojih fondih precej manj odlikovanj,« je v uvodnem nagovoru povedal prav tako eden večjih zbiralcev pri nas David Tasič in poudaril, da so odlikovanja še posebno zanimiva, ker s seboj vedno nosijo neko zgodbo. Odlikovanja so dokument časa, dr. Jože Dežman pa jih je označil kar za osebno izkaznico vsake družbe.

V času SFRJ je bilo podeljenih skoraj dva milijona odlikovanj, približno polovico redov in prav toliko medalj. Najbolj pogosto so se podeljevala v prvih letih po drugi svetovni vojni. Mišo Serajnik odlikovanja zbira že več kot štirideset let. Prvo odlikovanje si je kupil v starinarnici februarja 1974 po opravljenem izpitu iz splošne zgodovine. »Za nagrado. Od takrat naprej sem se zapisal zbiranju odlikovanj. Za osnovo moje zbirke so bila odlikovanja mojega očeta in delno sorodnikov, potem pa se je zbirka tako povečala, da sem se moral odločiti in zožiti tematiko zbiranja. Zbiranje sem omejil na odlikovanja SFRJ, do katerih je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja precej težko priti – še posebno do vojaških odlikovanj. Takrat si tvegal tudi zaporno kazen. Dobitniki so namreč ta odlikovanja skrbno čuvali zase. Pri iskanju posameznih primerkov sta mi veliko pomagala že uveljavljena zbiralska kolega Pavel Pipp in David Tasič,« je o svojem zbirateljstvu povedal soavtor razstave, ki na odlikovanja gleda kot na estetsko lepe in dovršene izdelke in ga pri tem ne obremenjuje ideološki predznak. »Najljubše mi je očetovo odlikovanje red partizanske zvezde s puškami. Zame imajo večjo moralno ceno odlikovanja, ki so jih borci dobili za hrabrost v boju, kot pa tista, ki so jih politiki kasneje prejemali ob svojih funkcijah.«

Odlikovanja so razdeljena na dva sklopa, vojaška in civilna. So pa tu še diplomatska odlikovanja, zanimive pa so tudi partizanske spomenice iz leta 1941. Na ogled je tudi nekaj odlikovanj, ki niso bila tako množična, recimo red svobode, ki je bil podeljen le sedemkrat. Poleg Tita so ga prejeli štirje partizanski generali poveljniki armad, kasneje pa še ruski maršal Žukov in predsednik Brežnjev. Kot je še dodal Serajnik, so medalje za razstavo poleg njega prispevali tudi kolegi zbiralci. Razstavo dopolnjujejo panoji za razlagami in fotografije s podeljevanj odlikovanj tako borcem kot politikom.

Drobiž opazimo, ko ga primanjkuje

Sad vsakoletnega sodelovanja Gorenjskega muzeja s Slovenskim numizmatičnim društvom, letos že osmič po vrsti, je nova razstava, tokrat z naslovom Drobiž naš vsakdanji. Z drobižem imamo opravka vsak dan, pri vsakem plačilu, ob besedi pa najprej pomislimo na kovanec manjše vrednosti. Čeprav v novejšem času drobiž ne predstavlja več polnovrednega denarja, ampak je njegova kovinska vrednost nižja, pa nam razstava na zanimiv in pregleden način prikazuje, da ni bilo vedno tako.

»Razstavo smo zasnovali predvsem skozi zgodbe kriznih časov, kot sta recimo prva in druga svetovna vojna, ko je drobiža na trgu manjkalo. Drobiž največkrat opazimo šele, ko ga primanjkuje. V kriznih časih si lahko v žepu imel bankovec, da bi pri peku kupil ves kruh s polic, nisi pa imel drobiža za žemljico,« o ideji za razstavo pojasnjuje avtor postavitve Vito Čop, tudi sicer poznavalec tematike drobiža od preteklosti do danes. »Skušamo opozoriti na pomen drobiža v posebnih razmerah, da bi bil naša zgodba še bolj prepričljiva, pa smo dodali tudi izrezke iz časopisov, povezane z drobižem.«

Na razstavi drobiž tako v vitrinah kot v razlagah na panojih spremljamo skozi celotno zgodovino, od iznajdbe denarja, pojave drobiža pa do današnjega evra. Izvemo, da je bil na začetku denar dejansko vreden toliko kot kovina, iz katere je bil izdelan. Naj je bil zlatnik še tako majhen, je bil v primerjavi s srebrnikom vreden več. Pravi drobiž se je pojavil šele z bakrenimi kovanci. Zanimivo je, da so v preteklosti veljale tudi omejitve za sprejemanje količine drobiža. Tako je tudi z evrskimi kovanci, ki jih nihče ni dolžan sprejeti več kot petdeset v posameznem plačilu. Razstavo v vitrinah slikovito dopolnjujejo tudi hranilniki iz različnih obdobij. Kot je dodal Čop, je razstavo pripravil skupaj s člani društva, tako je vsak prispeval v tokratno skupno zgodbo. Razstavo je dopolnila tudi Gimnazija Kranj, ki prvič javno predstavlja tako imenovano časovno kapsulo, najdbo izpred dveh mesecev, v kateri je bil med drugim tudi drobiž s konca 19. stoletja.