Zbornik, potopis in besednjak

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 22. april 2017 / 15:32

Slovenci v zamejstvu

Literarna ustvarjalnost Slovencev na Koroškem je neverjetna. Na posamičnih in skupnih predstavitvah so bile dane v javno uporabo knjige najrazličnejših zvrsti. Na Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani v začetku aprila je bila predstavljena brošura Slovenščina v družbenih omrežjih, ki sta jo izdala Krščanska kulturna zveza in koroška iniciativa Slovenščina v družini. Krščanska kulturna zveza je pod uredniško taktirko Martina Kuchlinga izdala zbornik, v katerem je opisano delovanje zveze in vanjo včlanjenih društev v zadnjih treh letih. Irena Markovič je napisala znanstveno monografijo o Slovencu Ireneju Frideriku Baragi, misijonarju in škofu med severnoameriškimi Indijanci plemen Ottawa in Očipve ter belimi priseljenci na območju sedanjih zveznih držav Michigan, Minnesota in Wisconsin. Nekaj posebnega je živi narečni besednjak slovenskega govora v Zgornjem Rožu od Huma pri Rožeku do Mute pri Svečah. Slovarčku je seme zasejal pater Bertrand Kotnik (1913–2009), neutrudni raziskovalec in zbiralec hišnih imen na južnem Koroškem, seme pa je gojil in sam obogatil njegov nečak Franc Kattnig, dolgoletni knjižni urednik pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Z velikim navdušenjem je bil poslan med ljudi knjižni vodnik Popotnik po Zilji, ki ne predstavlja le naravnega bogastva tega najbolj zahodnega dela Koroške, ampak pripoveduje o znanih Ziljanih, ziljskih šegah, navadah in noši, ki jo je v 19. stoletju spoznala Evropa, kajžah, cerkvah in znamenjih, slovitih ziljskih konjih norikih. Popotnik sta napisali zgodovinarki in etnografki Korošica Uši Sereinig in Ljubljančanka Polona Sketelj. Ti dve zavzeti raziskovalki koroške zgodovine in sedanjosti sta uredili tudi najnovejši katalog Etnološke zbirke Kostanje/Koestenberg – kraj spomina in učenja. V Kostanjah nad severno obalo Vrbskega jezera so oktobra leta 2002 odprli Etnološki muzej, ki priča o sobivanju in skupni kulturni dediščini dveh narodov na Koroškem. Muzej v Kostanjah, kjer se je slovensko društveno delovanje začelo leta 1903, leta 1973 pa ga je oživil domačin Janez Lesjak, je spomin na velikega koroškega slovenskega ljudskega dramatika, pesnika in bukovnika (bukovnik je izraz za literarno delujočega nešolanega človeka – op. J. K.) Andreja Šusterja - Drabosnjaka (1768–1825), ki je bil rojen v Drabosinjah (Drabosenig) pri Kostanjah. Katalog so predstavili v sredo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.