Jezerškove potice v Vatikanu

Začelo se je s kranjsko klobaso, nato je svojo monografijo dobila tudi potica. »Zakrivil« jo je dr. Janez Bogataj. Letos pa se je zgodilo, da so bili v znamenju slovenske potice velikonočni prazniki v Vatikanu.

Zgornji Brnik – Jezeršek gostinstvo je namreč v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Vatikanu poskrbelo, da je v času velikonočnih praznikov v Vatikanu dišalo tudi po slovenski potici. In s tem namenom je Sonja Jezeršek spekla osem orehovih potic, ki jih je Veleposlaništvo RS v Vatikanu predalo najvišjim vatikanskim uradnikom, med katerimi sta potici prejela tudi papež Frančišek ter zaslužni papež Benedikt XVI. Potice so v Vatikan pospremile tudi monografija Potice iz Slovenije (v nemškem jeziku) z avtorjevim posvetilom in posvetilom Sonje Jezeršek ter miniaturne potičke, lePotičke. Sonja je bila namreč tudi zaslužna za vse potice, ki jih lahko vidimo na fotografijah v knjigi oziroma monografiji Potice iz Slovenije dr. Janeza Bogataja.

Ampak v svetu potic se Sonja v bistvu znašla – lahko bi rekli – pred kratkim. Včasih je spekla kakšno za družino. Vedno pa je pekla ocvirkovko, kar je še vedno njena prva potica. Nekega dne je dr. Janez Bogataj prišel k njej z idejo, da bi spekla potice za fotografiranje za knjigo, a je najprej zavrnila. »Potem sem na vse skupaj pogledala kot izziv, se odločila, pristopila z dušo in srcem k takratni pripravi potic in moram reči, da so vse kar dobro uspele. Mislim, da sem samo eno, morda dve, ponavljala, ostale so uspele že prvič.«

Potic je bilo takrat okoli štirideset – slanih in sladkih, kar je bil kar velik zalogaj. »Vedno rečem: ko pečemo kruh, lahko v soboto dopoldne pečemo kruh in poleg delamo še druge stvari; kadar pa pečemo potico, potem ves čas namenimo le peki potice. Dobro se pripravimo, naštudiramo recepturo in jo korigiramo, če ugotovimo, da je za neko potičnico preveč ali premalo testa, recimo. Potem to naslednjič popravimo in potico tako izboljšamo. Testo primerno vzhajano, razvaljano, namažemo primerno debelosti testa. Sama uporabljam gosti nadev; raje težje, kot lažje namažem. Ni ravno dobro, da je nadev preredek.«

Pa se vrnimo k Vatikanu ...

Sonja je vseh osem potic spekla v potičnicah in po svojem receptu – prav nič drugače, kot jih pripravlja za domače, stranke ali ko vodi delavnice na domači akademiji. Ker je bilo naročilo oziroma želja takšna, so bile potice samo orehove. »Kar je tudi prav, saj je praznična, velikonočna ali pa božična potica orehova.« Tudi pri peki za Vatikan ni imela nobenih težav. Spekla je celo eno več, da jo je pokusila: bila je zadovoljna. Za osem potic je potrebovala tri kilograme moke in ravno toliko orehov. Posebnih zahtev pri poticah, na primer glede sladkosti ali česa podobnega, ni bilo.

Konec tedna so tako orehove potice odpotovale v Vatikan. Tja pa so se peljale v družbi mojstrov cvetličnih aranžmajev dr. Sabine Šegula in Petra Ribiča iz Biotehniškega centra Naklo, ki sta letos ponovno 'na metre' krasila baziliko sv. Petra v Vatikanu.