Do konca!

Siddharta se je po krajšem premoru vrnila na odre z vseslovensko turnejo Do konca! Turneja ima sedem koncertnih datumov in karavana se bo jutri, 15. aprila, ustavila tudi v Kranju. Na odru pa boste lahko prisluhnili tudi glasbeni zasedbi Prelude, ki so s Siddharto že nastopili, udeležili pa so se tudi natečaja VW Rocks.

Koncertni repertoar turneje je osvežen in razširjen, koncerti trajajo več kot dve uri.

Turnejska predskupina Kori, lokalne predskupine, Siddharta, pirotehnika, presenečenja. In ko smo jih povprašali, ali nam morda lahko razkrijejo le kanček napovedanih presenečenj, Tomaž O. Rous odgovarja: »Predlagam, da se pustite presenetiti. V tem je bistvo presenečenj.« Tomaž je tudi tisti, ki v nadaljevanju odgovarja na vprašanja.

Na glasbeni sceni ste že več kot dvajset let in še vedno napolnite dvorano. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar vas še vedno dela popularne pri generacijah, ki so odraščale z vami – pa tudi pri mlajših generacijah?

»Ob omenjenih generacijah zagotovo to, da tisti, ki so z nami odraščali, sedaj svojim otrokom omogočajo, da si ogledajo naš koncert. Ker pa ima mladina svojo voljo in okus in ker jih je na naših koncertih vedno več, dvomim, da so vsi ti mladi le poslušni otroci, ki posnemajo svoje starše. Odgovor na to vprašanje je pravzaprav misterij. Delno ga razvozla dejstvo, da smo s ploščama Nord in Rh- dobili status vseslovensko razpoznavnega in nadvse popularnega benda; delno tudi to, da smo vedno do obsesije usmerjali voljo, energijo in srčnost v glasbo in svoj bend. Ugibam, da morda ljudje na intuitivni ravni to čutijo in se s tem povezujejo, jih navdušuje. Ampak ta misterij ima še mnogo ugank, ki jim ni zlahka priti do dna, zato raje hvaležno in spoštljivo sprejmemo, kar nam publika vrača, mi pa z užitkom ustvarjamo novo glasbo in koncertiramo, da je krog sklenjen.« 

Kako se je vaš zvok spremenil od začetkov do danes, če se je?

»Pravzaprav smo na začetku z vsako ploščo iskali dvoje, najprej pa kvaliteten, s svetovno produkcijo primerljiv zvok. To nam je uspelo s tretjo ploščo, torej Rh-. Po njej smo vedeli, da to zdaj zmoremo. Še več, s ploščama Saga in VI smo šli v Los Angeles, kjer nas je produciral Ross Robinson, ki velja za inovatorja modernega rokovskega zvoka, in skupaj smo se spustili v raziskovanje, ki nam je v marsičem odprlo oči in duha. Omenjeno raziskovanje šteje za tisto drugo stvar, ki smo ji sledili tako miselno kot tudi z uvajanjem novih instrumentov in efektov. Pri zadnjih dveh ploščah smo vse svoje izkušnje in znanje prelili v Infro in Ultro.«

Je Siddharta odraščala ob svojem delu ali je stopila na odre že odrasla?

»Upam, da nikdar ne odrastemo. Zvedavo gledati v svet in se čuditi je nekaj, kar ti umanjka, ko odrasteš. Brez tega ni več stvaritev, ampak samo še poustvarjanje in reciklaža.«

Kaj je tisto, kar bi morda v preteklosti spremenili, česa si želite v prihodnosti?

»Vse je (bilo) tako, kot mora biti. To pa ne pomeni, da smo pasivni opazovalci. Trenutno z budnim očesom spremljamo vnovičen dvig popularnosti slovenske urbane glasbe, celo sami na svoji turneji končno spet lahko nudimo slovenskim manj znanim bendom, da se predstavijo. K temu pripomorejo tudi natečaji, kot so na primer Volkswagen Rocks, Spilliga in CompComp, festival Ment, v alternativi pa tako in tako vre, in če poslušate deset najboljših lani izdanih plošč, vas bo 'vrglo na rit', kaj producira slovenska mladina. Upam, da bodo to samozavest dobili tudi mediji in organizatorji festivalov, sploh pa publika. Vzdušja živega koncertnega dogodka se pač ne da 'zdownloadati', kar očitno postaja mladini jasno.«

Ljudje še vedno znajo vsa vaša besedila na pamet? Je najbolj priljubljena ... morda Samo Edini?

»Samo Edini je zagotovo eden izmed vrhuncev koncerta. Jih je pa še kar nekaj. Zanimivo je predvsem to, da obiskovalci naših koncertov pojejo večino novih pesmi, četudi se jih po radiih praviloma ne sliši.«

Kaj lahko pričakujemo od vašega nastopa v Kranju?

»Peklensko pirotehniko in 'vsemavrično' barvno atmosfero; zvok in koncert, ki ga bodo pomnili do reinkarnacije. Mi smo pa 'itak' v najboljši formi: na odru igramo 2 uri in 15 minut, komadi pa so skrbno izbrani za nepozabno vzdušje.«