Pogled na vrh Obirja, spodaj pa ruševine nekdanje Rainerjeve koče / Foto: Jelena Justin

Bolečina preteklosti

Ojstrc/Hochobir (2139 m) – Kot da bi bil skregan s preostalo karavanško verigo, saj stoji na drugi strani meje. Znamenje na vrhu vzbudi nacionalno bolečino.

Ko se potepamo po Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, nam obe verigi postrežeta s čudovitim razgledom na južno in severno stran. Pogled v Avstrijo se ustavi na masivu Obir, ki ga krasi najvišji vrh Ojstrc oz. Hochobir. Obir je pomaknjen rahlo na sever, ločen od ostalih Karavank, zato je čudovit razglednik, pa še s svojimi več kot 2000 metri dela družbo ostali druščini karavanških dvatisočakov. Leži visoko nad Rožem in Podjuno, kjer diha slovenski živelj. Celoten masiv se sestoji iz več vrhov; poleg najvišjega Ojstrca ga tvorijo še Kravji vrh (Kühberg, 2024 m) v jugovzhodnem grebenu, Mali Obir (Kleine Obir, 1947 m) na severu ter Menihovec (Minichoutz, 1624 m) in Stara gora (Altberg, 1562 m) na severovzhodu.

Naše izhodišče bo sedlo Šajda/Schaidasattel. Katera pot do tja je najbližja? Takole predlagam: tja gremo čez Ljubelj, nazaj pa čez Jezersko, da bomo »zašpilili klobaso«. Preko Ljubelja se zapeljemo do Borovelj/Ferlacha, kjer nadaljujemo proti vasi Sele – Pfarre / Sele – Cerkev. Peljemo se po cesti, ki pelje proti odcepu za Kočo pod Košuto. Skozi vas Sele nadaljujemo do sedla Šajda, kjer stoji ličen paviljon, za katerim je začetek našega vzpona. Nekaj časa hodimo po makadamski cesti, nato pa pot zavije v gozd in v naslednjih cca 400 višinskih metrih kar nekajkrat preči makadamsko cesto. Ko dosežemo lesene stopnice, po katerih se vzpnemo, dokončno zapustimo cesto. Ko dosežemo konec gozda, smo pri Kacmunovem križu, 1680 m. S travnika je odcep za Kravji vrh, mi pa nadaljujemo desno. Vzpenjamo se skozi gozd, ki se začne redčiti. Dosežemo razgledno pobočje, ki je trenutno še sneženo. Pot se nadaljuje po dolinici proti Obirskemu sedlu, tik pred njim naša pot zavije desno. Levo se odcepi grebenska, nemarkirana pot na Kravji vrh. Zmeren vzpon po vršnem pobočju Obirja nam ponudi lep razgled na naš končni cilj in divji, skalnati svet v njegovi bližini. Kmalu zagledamo ostanke nekdanjega rudarskega poslopja pod samim vrhom Ojstrca. Tukaj so nekoč bila bogata nahajališča svinca. Omenjeno poslopje je bilo 1877 preurejeno v planinsko zavetišče Rainerjeva koča, ki so jo uporabljali tudi botaniki in meteorologi. Rainerjeva koča je bila leta 1944 požgana.

Od nekdanje koče se je treba povzpeti do vrha sedla, kjer pot zavije desno, proti vzhodu. Vrh ponudi čudovit razgled: veriga Kamniško-Savinjskih Alp se razprostre pred nami: Ojstrica, Planjava, Turska gora, Skuta, Dolgi hrbet, Grintovec, Kočna. Severni pogled na greben Košute je veličasten; divje prepaden, grozeče krušljiv in prvinsko privlačen. Kljub čudovitemu razgledu pa vrh navda z nacionalno bolečino. Tako kot na mnogih koroških vrhovih je tudi na Obirju križ, kjer piše, v nemščini seveda, Koroška, enotna, nerazdeljena. Politični objekt na tako lepem vrhu danes, v združeni Evropi, le kazi edinstvenost gorskega sveta.

Z vrha sestopimo do ruševin nekdanje koče in nadaljujemo po poti mimo v smeri Kapelška koča/Eisenkappler Hütte. Ja, zašpilili bomo tudi ta pohod. Ko dosežemo kočo, se usmerimo proti jugu, na pot št. 603. Na Obirski planini gremo mimo izjemno visoke lovske opazovalnice. Kmalu se približamo skalam, kjer je za varnost celo jeklenica, saj hodimo po ozki polički. Sledimo stezi in kolovozom, ki nas pripeljejo nazaj na sedlo Šajda. Lepo smo zašpilili današnji dan. Tura bi v kopnih razmerah trajala približno šest ur, v snegu pa računajmo na več.

Nadmorska višina: 2139 m
Višinska razlika: 1070 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / / 11:04

Tranzitni promet na obvoznico

V novembru bodo v Škofji Loki podrobno spremljali prometne tokove po izgradnji južne obvoznice, na podlagi česar bodo pripravili ukrepe za nov prometni režim.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 2. avgust 2023 / 17:35

Poškodoval se je pri upravljanju tovornega vozila

Hrušica – Na gradbišču na Hrušici se je po navedbah Policijske uprave Kranj poškodoval delavec, ki je upravljal tovorno vozilo. »Pri razkladanju sipkega tovora se je tovorno vozilo na razmočenem te...

Škofja Loka / sreda, 2. avgust 2023 / 17:33

Razstava zmagovalnih arhitekturnih rešitev

Od prejšnjega tedna pa vse do 17. avgusta na Trgu pod gradom v Škofji Loki poteka zanimiva razstava zmagovalnih rešitev na arhitekturnih natečajih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije med leto...

Radovljica / sreda, 2. avgust 2023 / 16:45

Praznik Občine Radovljica

Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo v četrtek v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Najvišje priznanje, velika plaketa Občine Radovljica, gre tokrat v roke atletu in prostovoljcu...

Kranj / sreda, 2. avgust 2023 / 16:44

Ambulanta na Laborah zaradi prenove zaprta

Kranj – Zdravstveni dom Kranj obvešča paciente zdravnice Milojke Župljanin, da od ponedeljka, 31. julija, do petka, 18. avgusta, poteka prenova prostorov družinske ambulante na Laborah, zato v tem...

Tržič / sreda, 2. avgust 2023 / 16:39

Obiskali pobrateno mesto

Delegacija Občine Tržič, ki jo je vodil župan Peter Miklič, je tradicionalno ob francoskem državnem prazniku obiskala pobrateno mesto Sainte Marie aux Mines.